Vse manj manevrskega prostora za Orbána

Bruselj – V postopkih v institucijah EU, v katerih sta na muhi Madžarska in Poljska, ker da ne spoštujeta temeljnih vrednot, se stvari premikajo počasi in brez pravega preboja. Budimpešta in Varšava doslej nista pokazali pripravljenosti na popuščanje.

Po Poljski, proti kateri je evropska komisija decembra lani prvič v zgodovini začela postopek po sedmem členu pogodbe o EU – velja za politično jedrsko opcijo –, se manevrski prostor krči še za madžarsko vlado premiera Viktorja Orbána.

Odbor evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve se je zavzel za uvedbo enakega postopka proti Madžarski. V poročilu, ki je podlaga za odločanje, so izražene globoke skrbi glede neodvisnosti sodstva, svobode izražanja, medijev, pravic manjšin, položaja ­migrantov …
 

Veliko poslancev kritičnih do madžarskega premiera

Evroposlanka Judith Sargentini iz vrst nizozemskih Zelenih, ki je pripravila poročilo, je opozorila na očitno nevarnost velikih kršitev vrednot, na katerih temelji EU. Prepričana je, da čakanje še slabša položaj, zato bi morali ukrepati. Evropski parlament še ni uvedel tega postopka po sedmem členu. Odločitev bo po načrtih sprejeta na septembrskem plenarnem zasedanju. Za sprejetje mora biti dosežena absolutna večina od 751 poslancev in najmanj dve tretjini volivcev. Orbán ima kar močno zaslombo v politični družini, Evropski ljudski stranki (EPP).



V skupini EPP velja, da bi bila uvedba sedmega člena neustrezen in nesorazmeren (v primerjavi s Poljsko) ukrep. A več poslancev iz njihovih vrst, približno polovica iz notranjepolitičnega odbora, je kritičnih in opozarja na nesprejemljivost Orbánovega ravnanja. Med njimi je izkušeni Avstrijec Othmar Karas, ki je že skoraj dve desetletji v evropskem parlamentu. Pri glasovanju v odboru je uvedbo postopka proti Madžarski podprlo 35 poslancev, 19 je bilo proti. Socialisti pričakujejo od EPP, da bo jasno pokazala nestrinjanje z Orbánovim ravnanjem, denimo v kampanji Stop Soros!.



Jedro postopka po sedmem členu opravijo države članice, ki so v takšnih primerih praviloma solidarne druga z drugo. Tako Svet EU po odobritvi evropskega parlamenta z večino štirih petin članov ugotovi obstoj očitne nevarnosti kršitve temeljnih vrednot. Pred odločanjem mora zaslišati državo članico. Samo če nato evropski svet soglasno ugotovi, da ena od članic opazno in vztrajno krši vrednote, lahko Svet EU s kvalificirano večino vpelje sankcije, kakršna je zamrznitev glasovalnih pravic.

Poljska je v fazi zaslišanja, ki je bilo opravljeno na zasedanju ministrov, pristojnih za EU, v Luxembourgu. Vlada v Varšavi, ki ji očitajo spodkopavanje neodvisnosti pravosodja, doslej ni bila pripravljena popustiti. Pravici do izvajanja pravosodnih reform se ne namerava odreči. Državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu Michael Roth je opozoril, da pri vprašanju pravne države ne bo popuščanja. »To so običajni demokratični postopki iz evropskih pogodb. To niso poniževanje ali udarci. EU je skupnost vrednot, ki temelji na pravni državi,« je povedal.