Vsako dodatno leto pogajanj bi stalo milijarde funtov

Evropski in britanski pogajalci so po besedah britanske premierke Therese May v pogajanjih o brexitu do sedaj uspeli uskladiti 95 odstotkov ločitvene pogodbe, na podlagi katere bo Združeno kraljestvo marca prihodnje leto izstopilo iz EU, napredek pa je bil dosežen tudi pri okviru prihodnjih odnosov.

Področja, na katerih sta se obe strani uspeli uskladiti, obsegajo pravice državljanov, obrambno in varnostno sodelovanje, status Gibraltarja in britanske vojaške baze na Cipru. Toda Združeno kraljestvo in EU sta si še vedno vsaksebi glede načina preprečevanja nastanka fizične meje na irskem otoku, ki bo po brexitu postala zunanja meja Unije. 

Britanska premierka je v nastopu pred britanskim parlamentom potrdila, da se pogovori zdaj sučejo okoli predloga njene vlade o vzpostavitvi skupnega carinskega območja med EU in Združenim kraljestvom, s katerim poskuša britanska stran preseči blokado v pogajanjih. Po besedah Therese May gre za predlog, ki so ga evropski voditelji zavrnili na nedavnem neuradnem vrhu v Salzburgu, nato pa k njemu znova pristopili. »Gre za pomemben zasuk v njihovem stališču, EU se zdaj aktivno pogovarja o tem predlogu,« je pred poslanci vztrajala premierka.
 

Potencialen izhod v sili

Cilj britanske vlade je, da do izteka prehodnega obdobja konec leta 2020 z EU sklene obsežni trgovinski dogovor in v okviru tega tudi reši vprašanje prostega pretoka blaga in ljudi skozi mejo med Irsko in Severno Irsko.

V primeru, da to ne bo mogoče, Theresa May kot možno rešitev ne izključuje podaljšanje prehodnega obdobja. Premierka poudarja, da bi bil to potencialen izhod v sili, ki mu sicer ni naklonjena. A hkrati poudarja, da bi vsakršno podaljšanje trajalo zgolj kratek čas, v vsakem primeru pa bi se izteklo še pred iztekom mandata trenutnega parlamenta leta 2022. 

Evroskeptični člani njene stranke nad to idejo po pričakovanjih niso niti najmanj navdušeni. Med drugim poudarjajo, da bi moralo Združeno kraljestvo v tem primeru še naprej plačevati prispevke v evropski proračun. Enoletno podaljšanje prehodnega obdobja bi državo po nekaterih ocenah lahko stalo več kot 15 milijard funtov, hkrati pa bi bila s tem prelomljena še ena od obljub britanskih zagovornikov izstopa iz EU, ki so pred referendumom napovedali konec odtekanja denarja iz Londona v Bruselj.