To so resnični superjunaki

»Operacija 'Vrnite Divje prašičke domov' se je končala. Zahvaljujemo se vsem ekipam: potapljačem iz vsega sveta, medicinskemu osebju, ekipi, ki je polnila jeklenke z zrakom, ekipi, ki je črpala  vodo, električarjem, plezalcem, vzdrževalcem, skupnosti in vsem ljudem na tem svetu. Danes je na delu združena moč človečnosti. Svet ne bo nikoli pozabil te reševalne ekipe,« so danes na facebooku zapisali pripadniki tajske posebne enote tjulnjev, ki so s pomočjo strokovnega znanja iz vsega sveta privedli na varno vseh 13 članov nogometne ekipe, ki se je 23. junija nič hudega sluteč odpravila v jamo Tam Luang. 

Lahko bi se končalo drugače 

Avstralski potapljači so Guardianu povedali, da bi se lahko reševalna akcija končala zelo tragično. Le nekaj ur po prihodu zadnjega dečka na površje so namreč odpovedale črpalke, ki so delale neprestano, da so gladino znižali dovolj, da je bila akcija varna. Po navedbah britanskega časnika so bili potapljači in reševalci še 1,5 kilometra daleč od vhoda v jamo, kjer so pospravljali opremo, ko se je pokvarila črpalka, gladina vode je nato hitro naraščala. Potapljači v »dvorani tri« so zaslišali vpitje, a k sreči so tudi tudi zadnji štirje potapljači kmalu zatem ugledali površje. 

Znanih je le nekaj imen reševalcev 

V akciji je sodelovalo več kot tisoč oseb, a le malo imen je znanih, saj večinoma niso želeli govoriti z mediji in se izpostavljati. V zadnjih treh dneh je neposredno v akciji sodelovalo 19 potapljačev, ki so pospremili trinajsterico po 3,2 kilometrov dolgi blatni in poplavljeni poti na varno. 



V medijih sta najprej zaokrožili imeni britanskih potapljačev, ki sta se 2. julija kot prva dokopala do izgubljenih dečkov. Glas Britanca Johna Volanthena iz Bristola lahko slišite na prvem posnetku otrok, ko so jih končno našli. 47-letnega Volanthena, sicer informatika, in 56-letnega Richarda Stantona, nekdanjega gasilca, ter Roberta Harperja so na pomoč poklicale tajske oblasti, saj gre za ene najbolj izkušenih in najboljših potapljačev na svetu. Na Tajsko so prispeli tretji dan po izginotju. Sodelovali so pri številnih reševalnih akcijah po vsem svetu. Leta 2010 sta Volanthen in Stanton vpisala rekord najdajšega jamskega potapljanja, saj sta s posebej za ta podvig razvito opremo v španskih jamah preplavala kar devet kilometrov.



Nad akcijo je, kot piše Telegraph, bdel 70-letni veteran med britanskimi potapljači Robert Harper. Pomagala sta tudi Chris Jewell in Jason Mallioson. Slednji je, kot navajajo britanski mediji, pomagal v reševalni akciji, v kateri so iz mehiške jame Cueva de Alpazat rešili šest Britancev. Na kraju je bil tudi 39-letni Tim Acton, ki zadnjih 12 let živi na Tajskem. Leta 2004 je pomagal pri reševalni akciji po cunamiju. 

Da naj na pomoč pokličejo britanske potapljače, naj bi tajskim oblastem po poročanju Telegrapha svetoval izkušeni potapljač Vernon Unsworth iz St Albansa, ki zdaj živi v bližini jame Tam Luang na Tajskem, ki je bil med prvimi pri jami. 

Zdravnik, ki je dal zeleno luč, naj se reševalna akcija nadaljuje na način, kakor se je končala, je Richard Harris iz Adelaida v Avstraliji. Če bi bili dečki prešibki, se nikakor ne bi spustili v pot, ki je vključevala potapljanje. Harris, kot navaja BBC, je sicer anesteziolog, ki pa ima ogromno znanja v reševalnih akcijah in potapljanju. Leta 2011 je sodeloval pri reševanju s tragičnem koncem, ko je v jamah Agnes Milowka v Južni Avstraliji njegovemu kolegu zmanjkalo zraka. BBC navaja, da so njegovo prisotnost zahtevali britanski potapljači. Harris je bil eden zadnjih, ki je prispel iz jame, kjer pa ga je v zanosu vsesplošnega veselja pričakala žalostna novica, da mu je le nekaj ur po koncu reševalne akcije umrl oče. 

Tajski tjulnji 

Pri akciji je sodelovalo več deset pripadnikov elitne enote tajske mornarice. Štirje potapljači na sliki – eden izmed teh je zdravnik Pak Loharnšun – so se prostovoljno javili, da ostanejo z dečki od dneva, ko so jih našli, do končne rešitve. Iz jame so prispeli nekaj ur potem, ko so iz nje rešili še zadnjega dečka in trenerja. Enoto je vodil admiral Arphakorn Jukončev. 



Reševalna operacija je terjala tudi eno smrtno žrtev. 38-letni Saman Kunan je bil upokojeni pripadnik posebne enote, na poti iz jame je 6. julija izgubil zavest. Njegov partner ga je skušal oživljati, a zaman. »Slavili so ga kot junaka, ker je tak tudi bil. Rad je pomagal drugim,« je za BBC dejala njegova žena. Admiral je takoj po smrti dejal, da bodo storili vse, da njegova smrt ne bo zaman. 

Danci, Belgijci, Finci … 

Belgijec Ben Reymenants ima potapljaški klub na Puketu, bil naj bi v skupini, ki je prva priplavala do ujetih dečkov. Tudi Danec Claus Rasmussen že več let živi in dela kot potapljaški inštruktor na Tajskem. Finec Mikko Paasi vodi manjši potapljaški center na tajskem otoku Ko Tao, kjer se je specializiral za jamsko potapljanje. Njegova žena je na facebooku 2. julija zapisala, da sta v provinco Čiang Raj prispela na pomoč ravno na osmo obletnico poroke. S Paasijem center vodi Danec Ivan Karadzic. Za medije je spregovoril o strahu, če bi dečke našli mrtve. Kanadčan Erik Brown je na facebooku napisal, da je v devetih dneh skupno v jami Tam Luang preživel 63 ur.