Neomejen dostop | že od 9,99€
Predsedniki španske, irske in norveške vlade so potrdili odločitev o priznanju Palestine. Pedro Sánchez, Simon Harris in Jonas Gahr Støre so na jutranjih tiskovnih konferencah oziroma nastopih pred parlamentom podali usklajeno sporočilo, v katerem so napovedali, da bo trojica evropskih držav neodvisno Palestino priznala 28. maja.
»Čas je, da ukrepamo in jim povemo, da smo z njimi. Ne glede na to, koliko mest bo bombardiranih, bosta ozemlje in identiteta Palestine še naprej obstajala,« je med nastopom pred poslanci dejal Sánchez. Ob tem je poudaril, da priznanje ni uperjeno proti Izraelu, izraelskemu ljudstvu, še manj proti Judom, ter ne pomeni podpore Hamasu, kot jim očitajo nekateri nasprotniki odločitve.
Španski socialist se je v zadnjih mesecih profiliral kot eden najbolj glasnih kritikov izraelske ofenzive v Gazi. Prav tako je Španija pod njegovim vodstvom prevzela pobudo in koordinacijo priznanja Palestine med manjšimi in srednje velikimi članicami Evropske unije.
Premier Golob je v odzivu na današnjo napoved podprl odločitev Španije, Irske in Norveške. »V zadnjih tednih sem bil z njimi v tesnem in rednem stiku, v naslednjih dneh pa bom tudi s številnimi kolegi iz držav članic, ki še niso priznale Palestine, v upanju, da se bodo pridružile našemu procesu priznanja v bližnji prihodnosti,« je poudaril v izjavi za javnost. Ob tem je spomnil, da je bila Slovenija prva iz skupine enako mislečih držav, ki je začela proces priznanja.
»To je pomemben, zgodovinski dan tako za Palestino kot za Irsko,« je na današnji tiskovni konferenci v Dublinu dejal Simon Harris in izrazil prepričanje, da se bodo Irski, Španiji in Norveški s podobnimi dejanji v prihodnjih tednih pridružile tudi druge države. »Naš korak je nedvoumna podpora rešitvi z dvema državama,« je poudaril irski premier.
Po oceni Norveške, ki je v preteklosti igrala ključno vlogo v diplomaciji na Bližnjem vzhodu in je gostila izraelsko-palestinske mirovne pogovore v začetku devetdesetih let, ki so privedli do oselskega sporazuma, je priznanje potrebno za podporo zmernim glasovom sredi vojne v Gazi. »Sredi vojne, z desettisoči ubitih in ranjenih, moramo ohraniti pri življenju edino alternativo, ki ponuja politično rešitev tako za Izraelce kot za Palestince: dve državi, ki živita druga ob drugi, v miru in varnosti,« je besede premiera Støreja povzela AFP.
Švedska je bila leta 2014 zadnja članica EU, ki je uradno priznala Palestino. Druge države članice, ki so že priznale palestinsko državo, vendar so ta korak naredile pred pridružitvijo sedemindvajseterici, so Bolgarija, Ciper, Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska in Romunija.
Izrael se je na napoved evropskih držav o enostranskem priznanju Palestine že odzval s tem, da je svoja veleposlanika v Dublinu in Oslu poklical na konzultacije.
Priznanje je na družbenem omrežju X ostro obsodil tudi izraelski zunanji minister Izrael Kac: »Današnja odločitev pošilja sporočilo Palestincem in svetu: Terorizem se izplača. Potem ko je teroristična organizacija Hamas izvedla največji poboj Judov po holokavstu, potem ko je zagrešila gnusne spolne zločine, ki jim je bil priča ves svet, so se te države odločile Hamas in Iran nagraditi s priznanjem palestinske države.«
»Pozdravljam današnjo napoved voditeljev Kraljevine Španije, Republike Irske in Kraljevine Norveške o priznanju Palestine. V zadnjih tednih sem bil z njimi v tesnem in rednem stiku, v naslednjih dneh pa bom tudi s številnimi kolegi iz držav članic, ki še niso priznale Palestine, v upanju, da se bodo pridružile našemu procesu priznanja v bližnji prihodnosti,« je v današnji izjavi za javnost poudaril predsednik vlade Robert Golob.
»Slovenska vlada je kot prva iz skupine držav, podpisnic posebne izjave ob robu evropskega sveta (Slovenija, Španija, Irska, Malta), začela proces priznanja Palestine, v katerem smo izrazili pričakovanja, ne pa pogoje, za obe strani. V nedavnem pismu voditeljem držav članic EU sem tiste, ki še niso priznali Palestine, pozval, da se pridružijo našemu procesu priznanja. Z jasno izraženimi pričakovanji do vseh strani lahko sodelujemo, združeni in močni, da bi dosegli skupni cilj priznanja v službi človeštva, miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Več držav bo z nami, močnejši bo naš vzvod na obe strani za doseganje premirja in izpustitev talcev.«
»Proces vodimo zato, ker želimo stvari spremeniti z zavedanjem, da Palestinci potrebujejo več kot le simbolično gesto priznanja. Podpiramo prizadevanja EU in širše mednarodne skupnosti, ki skuša z javnim političnim pritiskom in diplomatskimi prizadevanji priti do premirja. Radi bi pripomogli k reformiranju in opolnomočenju palestinske oblasti, ki bo zastopala svoje prebivalstvo tako na Zahodnem bregu kot v Gazi in ga vodila k rešitvi z dvema državama, ki jo kot rešitev za trajen mir vidi skoraj ves svet. Samo takrat, ko bodo vsi akterji v regiji in v svetu sprejeli realnost rešitve z dvema državama in ko bodo obravnavana osrednja vprašanja izraelsko-palestinskega vprašanja, bo na Bližnjem vzhodu mogoč trajen mir in bodo Izraelci in Palestinci lahko zaživeli drug ob drugem v varnosti in stabilnosti,« je še poudaril predsednik vlade.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji