Recesije v Evropi letos ne bo

Evropska komisija je zvišala napoved gospodarske rasti na 0,9 odstotka v območju z evrom in na 0,8 odstotka v vsej EU. V zadnji, jesenski napovedi je za oba napovedala le 0,3-odstotno rast. Prihodnje leto naj bi rast znašala 1,5 in 1,6 odstotka.

V obeh območjih naj bi se ognili tehnični recesiji, ki je bila prej predvidena na prelomu leta. Po oceni bruseljskih analitikov le blago upočasnjevanje v drugi polovici lanskega leta kaže na odpornost evropskega gospodarstva na šoke. Letna rast v obeh območjih je po zadnjih izračunih lani znašala 3,5 odstotka. Letos bo kot edina negativno rast (–0,8 odstotka) po napovedi imela Švedska.

K boljši napovedi za letos so pripomogla gibanja na Kitajskem in v ZDA. Večja raznolikost virov dobave in močan padec v potrošnji plina sta povzročila, da so skladišča bolj polna, kot znaša povprečje prejšnjih let, ugotavljajo v evropski komisiji. Tudi cene plina so padle krepko pod predvojno raven. Stopnja nezaposlenosti je konec leta s 6,1 odstotka ostala rekordno nizka.

Slovenija nadpovprečno

Slovenija bo po lanski rasti, ki je bila s 5,1 odstotka med višjimi, letos po napovedi imela enoodstotno in prihodnje leto dvoodstotno rast. Bruselj je jeseni napovedoval rast v višini 0,8 in 1,7 odstotka. »Nadaljevanje globalnih gospodarskih negotovosti in zaostrovanje finančnih pogojev bosta po pričakovanjih omejila rast na začetku leta 2023. A z visoko zaposlenostjo in visoko rastjo plač se bo rast od druge polovice leta izboljšala,« pišejo v Bruslju. Tudi investicije naj bi naraščale.     

Inflacija v območju z evrom se bo po lanskih 8,4 odstotka letos znižala na 5,6 in prihodnje leto na 2,5 odstotka, napovedujejo v Bruslju. Tudi v Sloveniji naj bi se znižala na 6,1 in 3,5 odstotka.

Nemčija se je izognila recesiji, a padec blaginje še vedno grozi

V Bruslju sicer o EU ugotavljajo, da bo veter v prsi evropskega gospodarstva ostal močan. Čeprav je zniževanje energijske inflacije dobra novica za gospodinjstva, se bodo realne plače na kratki rok zniževale. Učinek višjih obrestnih mer pa se že vidi v manjših posojilnih tokovih. Tudi geopolitične napetosti utegnejo negativno vplivati na gospodarska gibanja.