Prvi predsednik Kube, ki ni iz družine Castro

V Havani se ta teden, oziroma danes, vsaj na videz dogaja velika sprememba. Danes je z oblasti kot predsednik države in vlade odšel 87-letni Raúl Castro, ki je vadal ducat let, nadaljeval pa je skoraj polstoletno vladavino brata Fidela. Za naslednika je imenoval 57-letnega Miguela Díaza-Canela, ki je prvi predsednik Kube, ki ni iz družine Castro.

Narodna skupščina je Diaz-Canela, ki je bil edini predsedniški kandidat, izvolila s 603 od skupno 604 glasov. Njegov mandat bo trajal pet let, poročajo tuje tiskovne agencije.

»Prišel sem delat in ne dajat obljub,« je zatrdil in dodal, da bo ostal »zvest dediščini komandanta Fidela Castra, a tudi zgledu, vrednotam in naukom generala Raula Castra«. Castro, ki bo ostal na čelu komunistične partije, bo »nadziral najpomembnejše odločitve za sedanjost in prihodnost našega naroda«, je dejal Diaz-Canel.
 

»Kubanski predsedniki bodo vedno branili revolucijo«

Kot predstavnik mlajše generacije politikov se novi kubanski predsednik zavzema za modernizacijo Kube, a je tudi dolgoletni aparatčik kubanske komunistične stranke, tako da po oceni poznavalcev ni pričakovati dramatičnih političnih sprememb. »Kubanski predsedniki bodo zmeraj branili revolucijo. Predvsem potrebujemo kontinuiteto,« je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA nedavno izjavil Diaz-Canel.

Kdo je novi predsednik?

Diaz-Canel, ki je bil od leta 2013 prvi podpredsednik države, je kot zvest kader komunistične partije na politični poti napredoval postopoma. »Je diskreten in pragmatičen aparatčik,« pravi analitik Carlos Alberto Montaner.

Sedaj 57-letni Diaz-Canel, po izobrazbi inženir elektronike, je odraščal v skromni enonadstropni hiši s propadajočo fasado v eni najnevarnejših sosesk v mestu Santa Clara, navaja agencija Reuters.

Po službovanju v vojski je hitro napredoval v podmladku komunistične stranke. Preden je začel vzpon v politični karieri kot partijski vodja province Villa Clara, je predaval na univerzi. Kot 43-letnik je nato leta 2003 postal najmlajši član politbiroja partije in prevzel vodenje partije v provinci Holguin, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Kot mladi dolgolasi lokalni partijski vodja je dovolil dokaj liberalno kulturno življenje. Tako je v času razširjene homofobije v stranki med drugim podpiral kulturni center, ki je bil naklonjen skupnosti LGBT, in poslušal rockovsko glasbo.

Na nacionalni ravni se je zavzel za bolj kritično poročanje v državnih medijih ter širši dostop do interneta v državi, ki je ena najmanj povezanih na tem področju na svetu.


 

Nadaljevanje režima

Vendar pa kaže, da je Diaz-Canel soglasno podprt kandidat, ki ga je osebno izbral njegov predhodnik na položaju predsednika Kube Raul Castro. Zaupanje si je prislužil v skoraj tri desetletja trajajočem vzponu znotraj stranke, pa tudi z vztrajanjem na partijski liniji pri glavnih političnih in gospodarskih vprašanjih, navajajo analitiki.

V zadnjih izjavah se je osredotočil na potrebo po kontinuiteti in boju proti imperializmu v času, ko se po nastopu Donalda Trumpa kot ameriškega predsednika Kuba znova sooča z napetostmi v odnosih z ZDA.



Arturo Lopez-Levy, bivši analitik kubanske vlade, ki je otroštvo preživel v Santa Clari, zdaj pa je predavatelj na univerzi v Teksasu, meni, da je pričakovati, da bo novi predsednik Kube bolj prožen in moderen. Ni pa dokazov, da bo naklonjen reformam ali pa da bi bil pripravljen opustiti enostrankarski sistem ter dati prednost zasebnemu pred državnim sektorjem, navaja Reuters. Njegova stališča namreč ostajajo večinoma neznana, saj so politične kampanje na Kubi prepovedane.

Po vodenju stranke v provinci Holguin so ga leta 2009 pozvali v Havano, kjer je pod Raulom Castrom postal minister za visoko izobraževanje, leta 2013 pa ga je Castro izbral za svojo desno roko in ga hvalil zaradi »trdne ideološke moči«.



»Raul mu zaupa in s tem si je pridobil zaupanje tudi v vojski in med staro revolucionarno srenjo,« meni Carlos Alzugaray, upokojeni kubanski diplomat. Kot drugi človek režima že več let predstavlja Kubo na misijah v tujini in sprejema tuje državnike, vse pogosteje pa se je pojavljal tudi v medijih.

Raul ima v rokah še vedno glavne karte

Večjih sprememb tako ni pričakovati; tudi zato, ker bo Raul Castro vladajočo stranko vodil vsaj še do naslednjega kongresa leta 2021, ko bo star 90 let. Prav tako je bil izvoljen v novi parlament in bo ohranil velik vpliv na vojsko.

Nekateri člani majhne disidentske skupnosti na Kubi, v kateri vlada v Havani vidi podaljšano roko ZDA, so že obsodili imenovanje Diaz-Canela, saj bo pomenil kontinuiteto. Oporečnik Hildebrando Chaviano tako meni, da gre za nepomembneža brez lastne politike, saj je dolgoletna vladavina Raulovega brata Fidela Castra, ki je od komunistične revolucije leta 1959 vladal skoraj 50 let, proizvedla generacijo sledilcev in ne voditeljev.