Poraba rakotvornih in mutagenih snovi narašča

Čeprav so se Združeni narodi zavezali, da do leta 2030 znatno zmanjšajo število smrti in bolezni zaradi nevarnih kemikalij, je samo EU v letu 2021 še vedno porabila 225 milijonov ton zdravju nevarnih kemikalij, od tega 40 milijonov ton rakotvornih, mutagenih in za razmnoževanje strupenih kemikalij, t. i. CMR, iz prve nevarnostne skupine. Njihova poraba znova narašča zadnja tri leta.

Podobno kot s porabo je s proizvodnjo kemikalij v EU: lani so države proizvedle 214 milijonov ton zdravju nevarnih kemikalij, to je toliko, kot v predkoronskem obdobju leta 2018. Samo proizvodnja najbolj strupenih kemikalij CMR je znašala skoraj 40 milijonov ton, kar je rekord desetletja. Tačas pa po podatkih Urada za kemikalije v Evropi zaradi zastrupitev s kemikalijami letno umre okrog 2.000 otrok, mlajših od petnajst let.

Podatki, po katerih so bile v državah EU rekordne vrednosti v porabi kemikalij – podatki za vseh pet nevarnostnih skupin segajo do leta 2004 – dosežene že do leta 2008, bi bili lahko »dobra napoved« za prihodnost, če trendi zadnjih treh let ne bi kazali vnovičnega naraščanja oziroma rahlega nihanja.

Celotna proizvodnja industrijskih kemikalij, ki jih delimo na okolju nevarne kemikalije in snovi, nevarne za zdravje ljudi, je po podatkih Eurostatove raziskave dosegla vrh s 314 milijoni ton leta 2007, po gospodarski krizi v 2008 so sledila nihanja, nato pa v letu 2017 povečanje za več kot deset milijonov ton. Podobno gibanje je doživljala proizvodnja zdravju nevarnih kemikalij. Pravzaprav je ta dosegla celo dva vrha: v 2005 in 2007, nakar je sledil občuten upad proizvodnje. Leta 2011 se je proizvodnja kemikalij, nevarnih za zdravje, ponovno zmanjšala in se zniževala do najnižje ravni 206 milijonov ton v letu 2015. Temu je sledilo novo povečanje in nov vrh v 2017 z 221 milijoni ton. Proizvodnja industrijskih kemikalij je bila večinoma skoncentrirana v zahodni Evropi.

Kemikalije. INFOGRAFIKA: Delo

Izgubljeni v povprečju

Kot ugotavlja raziskava Eurostata, se proizvodnja najbolj nevarnih kemikalij CMR v EU od leta 2004 do 2007 skoraj ni spremenila in je ostala na ravni med 40 milijoni ton in 42 milijoni ton. Med leti 2007 in 2009 je upadla na 36 milijonov ton. V letu 2010 je sledilo okrevanje, od leta 2011 se je raven proizvodnje CMR kemikalij ponovno znižala in do leta 2015 dosegla približno 33 milijonov ton, kar je najnižja raven v celotnem obdobju od 2004 do 2021. Od leta 2016 se je proizvodnja spet povečala. Relativni delež kemikalij CMR v celotni proizvodnji kemikalij v EU je v obravnavanem obdobju nihal med 12 in 14 odstotki.

Okolju nevarne kemikalije

Tako kot v celotni proizvodnji kemikalij je tudi v letu 2010 prišlo do močnega ponovnega zagona proizvodnje okolju nevarnih kemikalij. V obdobju 2010–2015 je proizvodnja vseh petih nevarnostnih skupin padla s 85 na 75 milijonov ton, kar je absolutni minimum za celotno obdobje poročanja. Z letom 2016 se je proizvodnja ponovno začela povečevati. Leta 2017 je dosegla nov vrh in ostala na približno enaki ravni do leta 2021.

Vpliva večine kemikalij na kratki rok ni mogoče zaznati. FOTO: Jure Eržen

V EU je delež okolju nevarnih kemikalij v celotni proizvodnji kemikalij od leta 2004 do 2021 znašal okrog tretjine in je bil ves čas bolj ali manj nespremenjen. Na splošno se je proizvodnja petih različnih razredov kemikalij, ki so nevarne za okolje, med leti 2004 in 2021 le rahlo zmanjšala – zgolj za 2,4 milijona ton, ostale pa so velike razlike v razvoju proizvodnje za pet različnih nevarnostnih razredov. Največje skupno zmanjšanje proizvodnje v EU med letoma 2004 in 2021, to je 11-odstotno, je bilo zabeleženo pri kemikalijah z zmerno kronično nevarnostjo za okolje, nasprotno pa so zaznali kar 19-odstotno povečanje za kemikalije, ki so resno kronično nevarne za okolje.

Petnajst let za prepoved barvila

Kako nevarne kemikalije v kozmetiki nadomestiti z bolj varnimi? FOTO: Shutterstock

Da se zadeve na področju varstva pred kemikalijami premikajo po polžje, kaže primer titanovega dioksida, ki ga je živilska industrija dodajala živilom kot barvilo, znano pod oznako E171. Po več kot petnajstih letih od ugotovitev o njegovi rakotvornosti je ta od avgusta lani v bonbonih, žvečilnih gumijih, slaščicah in omakah v EU prepovedan, še naprej pa ga uporabljajo v premazih na embalaži, v zdravilih in kozmetiki. A to je le ena od 85.000 kemikalij v izdelkih, ki jih človek dnevno uporablja.

V 2007 je tudi pri nas začela veljati uredba REACH, ki naj bi zagotovila boljši pregled nad varnim ravnanjem s kemikalijami in odločitev, da kemikalije, ki pomenijo večje tveganje za zdravje ljudi, postopno nadomestimo z bolj varnimi.

Strokovnjaki ocenjujejo, da bo vpliv hrane, ki jo jemo danes, zaznati čez tri generacije.