Novi pozivi k ameriški spravi

»Politika ne sme nikoli postati bojno polje ali, bog ne daj, morilsko polje,« je demokratski predsednik ZDA Joe Biden po poskusu atentata na republikanskega predhodnika in ponovnega tekmeca Donalda Trumpa iz Ovalne pisarne pozval Američane. Govor o spravi pa moti dejstvo, da je sam močno razdvajal tri leta in pol v Beli hiši.

Biden je le nekaj dni pred streli na Trumpovem predvolilnem zborovanju v pensilvanskem Butlerju, kjer je dvajsetletni donator demokratovi kampanji obstrelil republikanskega prvaka, večje donatorje pozival, naj Trumpa vzamejo za tarčo. Še prej mu je pripisoval polfašizem in grožnjo demokraciji. Demokratskemu pravosodnemu ministru Merricku Garlandu republikanci pripisujejo odgovornost za pravno vojno proti Trumpu z morebitnimi 700 leti zaporne kazni.

Zdaj drugi demokrati napadajo Bidna in demokratski predsednik se vrača k pozabljeni temi sprave iz predvolilne kampanje 2020: »Ne glede na to, kako močna so naša prepričanja, nikoli se ne smemo spustiti v nasilje!« Mesto za izražanje razlik naj bi bila volilna skrinjica, temperaturo je treba znižati. »Sovraštvo se ne sme imeti usidrati med nas!« Biden je poudaril, da se sam kmalu vrača k predvolilni kampanji, na kateri bo zagovarjal svojo vizijo za državo, od republikancev pa pričakuje, da bodo na danes začeti nacionalni konvenciji v Milwaukeeju kritizirali njegove dosežke. Še vedno »z vsem srcem« verjame, da bodo tokratne volitve za desetletja oblikovale Ameriko, razlike pa bi morali reševati miroljubno.

Predsednik Joe Biden med nagovorom Američanom iz Ovalne pisarne. FOTO: Erin Schaff/AFP

Demokratski predsednik je Američane iz Ovalne pisarne nagovoril samo dvakrat, junija lani, ko so se izognili nesposobnosti plačevanja zveznih obveznosti, ter oktobra zaradi vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Iz republikanskih krogov sporočajo, da svoj govor na republikanski konvenciji v Wisconsinu ponovno piše tudi Trump, tudi sam naj bi pozval k narodni enotnosti. Izkoristil naj bi zgodovinski trenutek in zbližal razdeljeno državo, je omenil časopisu Washington Examiner. Po šokantnem dogodku v Pensilvaniji ga kličejo ljudje iz vseh segmentov ameriške politike in družbe, je povedal.

Trump je potrdil, da mu je življenje rešil nagib glave k teleprompterju tisti hip, ko je Thomas Matthew Crooks začel streljati. »Le redko gledam stran od množice, če ne bi tega naredil tisti trenutek, se zdajle ne bi pogovarjala, kajne?« je vprašal novinarja. Zdaj bi rad združil državo. »Ta možnost mi je zdaj dana.« V nedeljo je na svojem družbenem omrežju svojo rešitev pripisal Bogu, novinarju, ki je bil v soboto v neposredni bližini streljanja, pa je povedal, da je med odhajanjem z mesta atentata dvignil pest v znamenje udeležencem zborovanja, da je z njim vse v redu in da gre Amerika naprej, da je močna.

Thomas Matthew Crooks FOTO: Handout AFP

Trump bo s tem poskušal obuditi poslanico republikanskega predsednika Ronalda Reagana po atentatu nanj iz leta 1981. Reagan je bil veliko huje ranjen, Trump pa se je spomnil tudi nekdanjega gasilskega poveljnika Coreya Comperatoreja, ki je z življenjem plačal udeležbo na pensilvanskem zborovanju, ter Davida Dutcha in Jamesa Copenhaverja, ki se še zdravita v lokalni bolnišnici.

Biden je, nasprotno, iz Ovalne pisarne omenil druge primere nedavnega politično motiviranega nasilja kot napad na moža nekdanje predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi, preprečen načrt ugrabitve michiganske guvernerke Gretchen Whitmer in vdor v ameriški kongres. Zadnja dva dogodka pa sta med Trumpovimi volivci veliko bolj sporna in povečujeta dvome o delovanju agentov tajnih služb in zveznega preiskovalnega urada FBI.

Demonstracije za Trumpa pred floridskim Mar-A-Lagom. FOTO: Saul Martinez Getty Images via AFP

Demokrati raje poudarjajo Trumpov molk več ur po začetku vdora in težko si je predstavljati, kako bodo tako diametralno nasprotni pogledi na nedavno preteklost zbledeli v usodnem predvolilnem letu. Iz republikanskih krogov se že množijo obtožbe na demokratskega državnega sekretarja za domovinsko varnost Alejandra Mayorkasa zaradi nezadostnega varovanja predsedniškega kandidata Trumpa. Mayorkas je med Bidnovim govorom stal v Ovalni pisarni Bele hiše skupaj s podpredsednico Kamalo Harris in pravosodnim ministrom Garlandom.

Ni še jasno, kako je lahko Thomas Matthew Crooks s puško splezal na streho le dobrih sto metrov od zborovanja republikanskega prvaka in zakaj so ga ostrostrelci onesposobili šele po začetku streljanja. Po zadnjih poročilih so ga že veliko prej opazili udeleženci zborovanja in nanj opozorili policijo, en policist je menda celo po lestvi splezal na streho. A se je, ko je Crooks proti njemu usmeril orožje, umaknil nazaj, v tistem trenutku pa je napadalec začel streljati na Trumpa. Za zdaj kaže, da gre za značilnega osamljenega in zagrenjenega mladega moškega, FBI pa preiskuje morebitni domači terorizem.

Registrirani republikanec Crooks je leta 2020 daroval Bidnovi predvolilni kampanji. Pozivi k odstopu prvega demokrata, ki naj bi jih po Bidnu bližnjih novinarskih krogih vodil nekdanji predsednik Barack Obama, so zdaj precej tišji.