Najdeni, a še zdaleč ne rešeni (FOTO)

Dvanajst najstnikov, starih od 11 do 16 let, in njihov 25-letni nogometni trener se bo moralo naučiti potapljati ali pa v tajski jami Tam Luang preživeti še nekaj mesecev, da odtečejo poplavne vode, je evforijo ob tajskem čudežu na realna tla postavila vojska.

​​Jame Tam Luang na severu Tajske med monsunom redno poplavlja. Vode se v jamah zadržujejo do septembra ali oktobra. Če jih želijo spraviti na suho, se bodo morali dečki naučiti vsaj osnov potapljanja. A strokovnjaki svarijo, navaja BBC, da bo operacija, kako spraviti neizkušene dečke skozi nevarne jamske hodnike v blatni vodi, kjer je vidljivost nična, še kako tvegana in nevarna. Črpanje vode do zdaj ni bilo uspešno. Reševalci upajo, da morda najdejo drug vhod in lažjo pot do dečkov. 

Skupino so po devetih dneh našli potapljači, ki so se prebili skozi poplavljene jamske prehode do majhne police v večji dvorani, kjer so se stiskali. 

Reševalci se trudijo, da bi skupinici otrok dostavili hrano in vodo. Verjetno jim bodo dostavili hrano za štiri mesece, navajajo tuji mediji. Skupina je »zavetje« pred naraščajočo vodo našla na polici, okoli dva metra nad gladino vode, štiri kilometre globoko v jamah. Nemška tiskovna agencija DPA navaja, da oblasti poskušajo v jamo spraviti tudi telefonsko žico in telefone, da bi starši lahko vsaj zaslišali glas svojih otrok, saj še ni jasno, kdaj jih bodo lahko objeli. 

Kakšni so scenariji? 

Po navedbah Anmarja Mirze, ameriškega koordinatorja za reševanje iz jam, je glavno vprašanje, ali so na varnem kraju, če se bo voda še dvigovala. Monsunsko deževje se je namreč šele začelo, vremenska napoved za prihodnje dni ni lepa, pričakujejo namreč izjemne nalive. Iz jame vodo prečrpavajo že teden dni, a gre bolj ali manj za boj z mlini na veter.
»Pripravljamo se, da dečkom pošljemo hrano za vsaj štiri mesece in vseh 13 naučimo osnov potapljanja, medtem ko vseskozi črpamo vodo,« je povedal kapitan tajske mornarice Anand Suravan.

Direktor avstralske zveze jamskih potapljačev Peter Wolf je za Guardian razmišljal, da bi bila najboljša možnost, da stabilizirajo del jame, kjer so, in jih tam pustijo. »Glede na to, da je okolje precej mokro, jih je treba greti in čim bolj osušiti, jim omogočiti čisto vodo, hrano in zrak. Odvisno od velikosti sobane, v kateri so, je problem lahko tudi čist zrak.«

Za marsikaterega laika je ideja, da bi otroke kar pustili tam, nerazumljiva. A strokovnjaki so jasni. Nihče od dečkov nima niti kančka potapljaškega znanja, do njih pa vodijo nevarni poplavljeni odseki, ki so bili velika preizkušnja še za najbolj izkušene tajske in mednarodne potapljače. Pri nični vidljivosti v vodi z močnimi tokovi je tragedija le korak stran. »Dokler otroci vedo, da vemo, kje so, da imajo hrano, da jih grejemo, da imajo vodo in svetlobo, je najvarneje počakati. Spustiti jih v vodo bi bilo izjemno tvegano tako za otroke in trenerja kot za reševalce,« je pojasnil Edd Sorenson iz mednarodne organizacije za jamarsko reševanje.

Reševalci medtem na površju iščejo morebiten nov vhod v jamski kompleks. Skupina je od 800 do tisoč metrov pod površjem v precej majhni dvoranici, zato je ideja, da bi zavrtali luknjo do njih, kot v primeru reševanja čilskih rudarjev leta 2010, tvegana. Prav tako bi tudi vrtanje lahko dlje časa. Če bi se odločili za plavanje bi na obraze dečkov namestili posebno masko, ki pokrije ves obraz. Ker potrebujejo majhne, tajske oblasti pozivajo svet, naj jim jih dostavijo. V akciji sodeluje več kot 1000 vojakov ob pomoči ekip iz sedmih tujih držav.
 

»Koliko vas je?« »13«

Tajski tjulnji (mornariška enota) so na facebooku objavili posnetek, kako so potapljači priplavali do pogrešanih. Do njih sta se kot prva prebila britanska potapljača. »Koliko vas je?« je vprašal potapljač. »13.« »Odlično,« je zadovoljno odvrnil Britanec. Dečki so v dobrem stanju, menda imajo nekaj lažjih odrgnin, so pa zelo lačni. 



Vprašali so, kako dolgo so bili pod zemljo in ali gredo zdaj lahko ven. Potapljači jim še niso mogli ponuditi zadovoljivega odgovora, so jim pa obljubili, da se še več ljudi vrne ponje. Eden izmed dečkov je odgovoril: »Oh. Vidimo se jutri.«