V nadaljevanju preberite:

Biti Francoz ni nujno dobra identiteta v Afriki. Zaradi kolonializma in zapletenega postkolonializma, sploh zaradi asimetričnega razmerja françafrique, se med domačim prebivalstvom širi nemalo averzije do vsega francoskega, na ulicah pa tudi do »navadnih« Francozov. Medtem poskušata francoska politika in gospodarstvo ohranjati stari status, tudi z opozorili, češ, če se umaknemo mi, nas bodo še bolj zamenjali drugi; Rusi, Kitajci ...      

Po državnem udaru 26. julija v Nigru, ko je vojska odstavila predsednika Mohameda Bazouma, je Francija takoj glasno zahtevala osvoboditev voditelja in vrnitev v prejšnje stanje. Za vojaško intervencijo se ni odločila, čeprav je (bilo) razmislekov o tem nemalo in so po pisanju francoskih medijev k temu pozivali uradni Pariz ljudje iz tesne bližine zdaj priprtega voditelja te 27-milijonske afriške države. Francozi podpirajo le morebitno vojaško intervencijo pod okriljem Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (Ecowas), ki tačas še stavi na diplomacijo. A če ne bo uspešna, bo, kot so že večkrat uradno sporočili, klicala k orožju.