Križev pot do bruseljske palače Berlaymont

Bruselj – Ker na vrhu EU ni bilo premikov pri reševanju kadrovskih vprašanj, bo moral predsednik evropskega sveta Donald Tusk v prihodnjih dneh nadaljevati pogovore. Cilj je, da bi na izrednem nočnem vrhu v nedeljo, 30. junija, dosegli preboj.
 

Medsebojna blokada

Nobeden izmed kandidatov treh največjih političnih družin (Manfred Weber, Frans Timmermans, Margrethe Vesteger) za predsednika evropske komisije (še) nima večine ne med državami članicami ne v evropskem parlamentu. Prenaglo je za napoved, ali na koncu nobeden od trojice ne bo naslednik Jean-Clauda Junckerja v bruseljski palači Berlaymont. To bi pomenilo, da je proces vodilnih kandidatov propadel in bo položaj prevzel nekdo, ki med volilno kampanjo ni predstavil svojega programa. Pričakovati je, da v evropskem parlamentu, ki je osmislil sistem vodilnih kandidatov, takega razpleta ne bodo sprejeli z odprtimi rokami.
 

Drža Slovenije

Premier Marjan Šarec je naklonjen liberalni Danki Margrethe Vestager, a dokaj kritičen do načina dosedanje organizacije pogovorov o vodilnih funkcijah v EU. Ti da bi morali potekati po enem kanalu. Pogajanja med šestimi premieri, ki so bili iz treh političnih družin, po njegovi oceni niso bila najbolj uspešna. »Vsi, ki imajo ključne vloge, morajo narediti korak k temu, da se bodo počasi pogovarjali, katera politična skupina bo prevzela kakšno funkcijo, in potem o imenih,« je ocenil. Pričakuje, da bodo v igri še številna druga imena.

Sankcije proti Rusiji

V času, ko se razmere v Ukrajini ne izboljšujejo in sporazum iz Minska ni uresničen, EU nima druge poti, kot da redno podaljšuje sankcije proti Rusiji. Čeprav občasno iz katere od članic, denimo Italije, pridejo glasovi, da bi EU morala odločiti drugače, polletno podaljšanje gospodarskih sankcij vedno soglasno potrdijo. Zaradi delovanja Rusije proti ukrajinski mornarici konec leta v Kerški ožini je zadržkov o podaljševanju ukrepov še manj. Gospodarske sankcije med drugim zadevajo omejevanje dostopa do kapitala, prepoved izvoza orožja, omejitve prodaje občutljivih tehnologij.


 

Podnebne spremembe

Uniji ni uspelo doseči soglasja o formulaciji, da bi v sklepe skladno z duhom pariškega sporazuma zapisali zavezo o podnebno nevtralnem gospodarstvu do leta 2050. Nevtralnost pomeni, da bi vsi izpusti CO2, ki bi leta 2050 še ostali, morali biti uravnoteženi z drugimi ukrepi. Nekaj vzhodnih članic na čelu s Poljsko, ki se noče hitro odpovedati premogu, je temu nasprotovalo. Tako je bilo zgolj v opombi pod sklepi zapisano: »Večina držav članic meni, da bi morali podnebno nevtralnost doseči do leta 2050.« Številne okoljevarstvene organizacije so kritizirale EU.

Reforma evrskega območja

To je od časov dolžniške krize, ki je zatresla temelje evra, večna tema bruseljskih razprav. Novost je okvirno zakoličenje proračuna evrskega območja, za katerega si je najbolj prizadeval francoski predsednik Emmanuel Macron. Finančni ministri so prejšnji teden sprejeli odločitev o proračunskem instrumentu za konkurenčnost in konvergenco. Njegova vsebina je še nejasna. Predvidoma bo vgrajen v proračun EU in ne bo deloval kot nekakšen sklad za naložbeno pomoč državam v krizi. Zadnjič se je udeležil vrha predsednik ECB Mario Draghi. Njegov naslednik bo predvidoma znan v okviru širokega kadrovskega svežnja za vodilne funkcije v EU.
 

Balkan in brexit

Voditelji so na vrhu zgolj pritrdili sklepom o širitvi EU, ki so bili potrjeni že na začetku tedna na ministrski ravni. Skladno s temi bodo o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo odločali oktobra. Prijateljice širitve, tudi Slovenija, odlaganje odločitev obravnavajo kot spodkopavanje verodostojnosti EU in opozarjajo na posledice za Balkan. Vprašanje brexita, ki bi se utegnilo v prihodnjih mesecih resno zaplesti, je bilo še obrobna tema. Sporočilo nasledniku premierke Therese May je jasno: doseženega ločitvenega sporazuma ne bomo odpirali. Brexit naj bi se po dveh odlogih zgodil do 31. oktobra.