Neomejen dostop | že od 9,99€
Že pred leti so svet obšle novice o tem, kako je neki kupec v svojem oblačilu našel listek z napisom 'help', pomagajte. Zdi se, da se tekstilna industrija ni kaj dosti spremenila, predvsem se je v zadnjih letih okrepil danes največji svetovni trgovec s hitro modo Shein. BBC je več dni preživel v delih Guangzhoua, cvetočega pristanišča ob Biserni reki na jugu Kitajske. Obiskali so deset tovarn, se pogovarjali s štirimi lastniki in več kot 20 delavci. Pogledali so, kaj je resnica za obleko, za katero ljudje odštejejo 10 funtov (slabih 12 evrov).
Ugotovili so, da je srce tega imperija delovna sila, ki za šivalnimi stroji preživi okoli 75 ur na teden, kar je v nasprotju s kitajsko delovno zakonodajo. Od jutra do pozne noči odmeva zvok strojev skozi odprta okna tovarn, kjer dokončujejo majice, kratke hlače, bluze, hlače in kopalke, ki bodo odposlane, da napolnijo garderobe v več kot 150 državah.
Panyjuja je soseska, ki je dejansko znana kot »Sheinova vas«. Gre za labirint tovarn, večina delavcev po poročanju BBC dela vse dni v mesecu ali pa imajo en prosti dan na mesec.
Kitajska že dolgo velja za svetovnega proizvajalca oblačil, Shein pa je iz majhnega kitajskega podjetja v dobrih petih letih postal globalni velikan. Še vedno je v zasebni lasti, vrednost podjetja pa je 36 milijard funtov.
Njegov meteorski vzpon ves čas spremljajo polemike o ravnanju z delavci in obtožbe o prisilnem delu. Pri Sheinu so lani priznali, da so v njegovih tovarnah na Kitajskem delali tudi otroci. Podjetje izjave za BBC ni dalo, je pa sporočilo, da je »Shein zavezan zagotavljanju poštenega in dostojnega ravnanja z vsemi delavci v svoji dobavni verigi« in da vlaga na desetine milijonov dolarjev v krepitev upravljanja in skladnosti. »Prizadevamo si postaviti najvišje standarde plačila in zahtevamo, da se vsi partnerji v dobavni verigi držijo našega kodeksa ravnanja. Poleg tega Shein sodeluje z revizorji, da zagotovi skladnost.«
Uspeh tovarne temelji na obsegu, saj njihova zaloga na spletu obsega na stotisoče izdelkov, in na velikih popustih – imajo namreč obleke za deset funtov, puloverje za šest funtov ... cene pri njih v povprečju ne presegajo osmih funtov. Prihodki so strmo narasli in prehiteli znamke, kot so H&M, Zara in britanski Primark. Prodajo po nizkih cenah poganjajo kraji, kot je Sheinova vas, v kateri je okoli 5000 tovarn, od katerih je večina Sheinovih dobaviteljev.
»Običajno delamo 10, 11 ali 12 ur na dan,« pravi 49-letna ženska iz Jiangxija, ki ni želela razkriti svojega imena. »Ob nedeljah delamo približno tri ure manj.«
Med drugim trgovski gigant delavce išče prek oglasnih desk, kamor napiše, katero delo je na voljo tisti dan. Tovarne so namreč pogodbeno zadolžene tudi za izdelavo oblačil po naročilu – če so neke hlače uspešnica, se naročila povečajo, s tem pa tudi proizvodnja. Tovarne nato najamejo začasne delavce, da zadostijo povpraševanju, ki ga njihovi stalni zaposleni ne morejo izpolniti.
Kot je za BBC povedala 49-letnica, delovna migrantka, je iskala kratkoročno pogodbo, saj sicer ne zasluži dovolj. »Plačani smo po kosu,« pojasnjuje. »Odvisno je od tega, kako zahteven je izdelek. Za nekaj preprostega, kot je majica, dobimo en do dva juana (manj kot dolar) na kos in v eni uri jih lahko naredim približno ducat.« Pregled šivov na hlačah iz kepra je postavka, okoli katere delavci izračunajo, koliko bodo plačani za izdelavo vsakega kosa oblačila in koliko jih lahko naredijo v eni uri.
Po ocenah BBC je običajni delovnik od 8. do 22. ure. To se ujema s poročilom švicarske zagovorniške skupine Public Eye, ki temelji na intervjujih s 13 tekstilnimi delavci v tovarnah, ki proizvajajo oblačila za Shein.
Ugotovili so, da imajo številni zaposleni preveč nadur. Opozorili so, da je osnovna plača brez nadur 2400 juanov (265 funtov; 314 evrov) oz. pod 6512 juani, za katere Azijska zveza za minimalno plačo pravi, da so potrebni za »življenjsko plačo«. Vendar je delavcem, s katerimi je govoril BBC, uspelo zaslužiti od 4000 do 10.000 juanov na mesec.
»Te ure niso neobičajne, vendar je jasno, da so nezakonite in kršijo osnovne človekove pravice,« je dejal David Hachfield iz skupine. »Gre za skrajno obliko izkoriščanja in to mora biti vidno.«
Povprečni delovni teden po kitajski delovni zakonodaji ne bi smel presegati 44 ur in delodajalci morajo zagotoviti, da imajo delavci vsaj en dan počitka na teden. Če želi delodajalec te ure podaljšati, mora to storiti iz posebnih razlogov.
Čeprav je Sheinov sedež zdaj v Singapurju, ni mogoče zanikati, da je večina njegovih izdelkov izdelanih na Kitajskem. Sheinov uspeh je pritegnil pozornost Washingtona, ki je vse bolj zadržan do kitajskih podjetij.
Junija je Trumpov izbranec za državnega sekretarja ZDA Marco Rubio dejal, da ima »resne etične pomisleke« glede Sheinovih »globokih vezi z Ljudsko republiko Kitajsko«, dejal je, da se za Sheinovim uspehom skrivajo umazane skrivnosti: od suženjskega dela do zvijač.
BBC piše, da podjetje natančneje nadzoruje svoje dobavitelje pred načrti za uvrstitev na Londonsko borzo. »Gre za njihov ugled,« pravi Sheng Lu, profesor za študije mode in oblačil na Univerzi v Delawaru. »Če Shein uspešno doseže prvo javno ponudbo delnic, to pomeni, da je priznan kot spodobno podjetje. Vendar če želijo ohraniti zaupanje vlagateljev, morajo prevzeti nekaj odgovornosti.«
Eden največjih izzivov, s katerimi se Shein sooča, so obtožbe, da bombaž pridobiva iz kitajske regije Xinjiang. Nekoč hvaljen kot eden najboljših na svetu, je bombaž iz Xinjianga padel v nemilost po obtožbah, da je proizveden s prisilnim delom pripadnikov muslimanske ujgurske manjšine. Gre sicer za obtožbo, ki jo Peking dosledno zanika. Edini način za premagovanje te kritike je večja preglednost, pravi prof. Sheng. »Objaviti je treba popoln seznam svojih tovarn in narediti svoje dobavne verige bolj pregledne za javnost. Po mojem mnenju bo to za Shein zelo zahtevno.«
Dodaja, da je Sheinova velika prednost njegova dobavna veriga na Kitajskem: »Zelo malo držav ima popolno dobavno verigo. Kitajska jo ima in nihče ne more tekmovati z njo.« Nadobudni tekmeci, kot sta Vietnam in Bangladeš, uvažajo surovine iz Kitajske za izdelavo oblačil. Kitajske tovarne pa se za vse, od blaga do zadrg in gumbov, zanašajo izključno na lokalne vire. Tako lahko izdelajo različna oblačila zelo hitro.
To še posebej ustreza Sheinu, katerega algoritem določa naročila. Če kupci večkrat kliknejo na določeno obleko ali dlje časa gledajo volneni pulover, podjetje ve, da mora tovarne prositi, naj jih izdelajo več – in to hitro.
»Shein ima svoje prednosti in slabosti,« nam je povedal eden od lastnikov tovarn. »Dobra stran je, da je naročilo na koncu veliko, vendar je dobiček nizek in fiksen.«
Shein je glede na svojo velikost in vpliv trd pogajalec. Zato morajo lastniki tovarn, ki sodelujejo z njim, stroške zmanjšati drugje, pogosto z nižjimi plačami zaposlenih. »Pred Sheinom smo proizvajali in prodajali oblačila sami,« je dejal lastnik treh tovarn. »Lahko smo ocenili stroške, določili ceno in izračunali dobiček. Zdaj Shein nadzoruje ceno in moramo znižati stroške, kakor vemo in znamo.«
Podjetje v povprečju pošlje okoli milijon paketov na dan, kažejo podatki svetovalne družbe za logistiko ShipMatrix. »Shein je steber modne industrije,« je dejal Guo Qing E, eden Sheinovih dobaviteljev.
»Začel sem, ko je začel Shein. Bil sem priča njegovemu vzponu. Res je izjemno podjetje. Mislim, da bo postal še močnejši, ker plačuje pravočasno. V tem je najbolj zaupanja vreden. Če je plačilo za naše blago zapadlo 15., ne glede na to, ali gre za milijone ali desetine milijonov, bo plačano pravočasno.«
Shein s svojimi napornimi urniki in včasih nižjimi plačami morda ni vir udobja za vse svoje delavce. Vendar je za nekatere vir ponosa. »To je prispevek, ki ga lahko mi Kitajci damo svetu,« je dejala 33-letna nadzornica iz Guangdonga, ki ni želela razkriti svojega imena. Priznava, da so delovniki dolgi, a da delujejo kot družina.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji