V nadaljevanju preberite:

»Izdaja je edina resnica, ki preživi.« V dramah ameriškega pisatelja Arthurja Millerja je te resnice na pretek. Njegovo delo Smrt trgovskega potnika je pravzaprav anatomija upanja in izdaje, ponovnega preverjanja pravilnosti izbire življenjske poti in rahlega zdrsa v brezno motene resničnosti.

To je propad, ki ogroža vse nas. In ni važno, kdaj je bila drama napisana, še manj je pomembno, kako se imenujejo njeni igralci, pomembno je sporočilo, ki iz nje brezčasno kriči: izdaja je stalnejša kot sanje.

Na Millerja sem se spomnila, ko sem gledala Afganistance, kako tečejo za letalom, na katero se jim ni uspelo vkrcati, tako kot se jim zadnjih 20 let ni uspelo vkrcati na ameriške ali katere koli druge sanje. V zadnjih desetletjih so bili večkrat izdani, a to, kar se dogaja zdaj, je izdaja tistih, ki so prišli kot osvoboditelji, pa tudi domačih voditeljev, ki so obljubljali spremembe. Prvi so se osvobodili lastnega poslanstva. Drugi so pobegnili iz države s kovčki, polnimi denarja in zlata.