Poslanci Republike srbske so z zadnjo grožnjo z odcepitvijo od Bosne in Hercegovine sprožili žolčne odzive zagovornikov enotne države.
Galerija
Prizor iz Banjaluke, ki smo mu priča vsakega januarja, ko srbska entiteta praznuje v BiH nepriznani praznik državnosti, razkriva revščino prebivalstva in neskriti ruski vpliv na tem območju. Foto Tomi Lombar/delo
Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je izredno skupščino parlamenta Republike srbske otvoril z besedami: »Goodbye BiH, welcome RSexit«. Nova v že dolgem nizu groženj z odhodom srbske entitete iz BiH je očitno zvenela dovolj resno, da je sprožila številne žolčne odzive, oglasil pa se je tudi Visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko.
Potem ko je ustavno sodišče BiH zakon Republike srbske (RS) o kmetijskih zemljiščih proglasilo za neustavnega, kar je odprlo možnost, da kmetijska zemljišča v državni lasti na območju RS postanejo last BiH namesto RS, je bila sklicana izredna seja parlamenta srbske entitete v BiH.
»Tu smo zato, ker smo ponižani, prevarani in nas neprestano poskušajo narediti neumne in manj vredne,« je v uvodu večerne izredne seje poslancem povedal srbski član tričlanskega predsedstva BiH Milorad Dodik, ki že ves čas, tudi po svoji izvolitvi v predsedstvo skupne države, zanika obstoj enotne BiH.
Za začetek izgon tujih sodnikov
Poslanci so tako izglasovali osem sklepov, ki med drugim predstavnike RS v ustanovah BiH zavezujejo, da v parlament BiH najkasneje v 60 dneh vložijo zakon o prenehanju mandata tujim in izboru domačih sodnikov v ustavno sodišče BiH.
Ob tem so sklenili še, da njihovi predstavniki ne sprejemajo nikakršnih odločitev dokler ne bo sprejet zakon o prenehanju mandata tujim sodnikom in da ne sprejemajo nobenih odločitev, ki jim jih naložita bodisi Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH ali po njihovem mnenju nedemokratično ustavno sodišče.
Inzko: To ni prvič in tako ne bo šlo
Visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko je spomnil, da to ni prvič, da Dodik grozi z odhodom Srbov iz BiH. »To seveda ni prvič, da grozi z odcepitvijo. Seveda to vodi v blokado države, a blokada ne pride v poštev. Tako resno kot zdaj še ni bilo in s predstavniki kvinte (veleposlaniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije) bomo morali poiskati nek skupen odgovor na ta položaj,« nam je povedal Inzko.
Poudaril je, da so zahteve po razpustitvi ustavnega sodišča nesprejemljive in spomnil, da tudi v drugih državah odločitve ustavnega sodišča niso vedno vsem všeč, a jih spoštujejo, ker so dokončne in zavezujoče. »Dodik s tem ravnanjem škoduje prav Republiki srbski, sprašujem se, kdo bo v taki entiteti, ki grozi z odcepitvijo, še investiral? Absolutno se vodstvo srbske entitete s tem strelja v koleno, to sem povedal tudi srbskim oblastem v Srbiji,« nam je povedal Inzko.
Kdo bo sploh še ostal v BIH?
Že tako po etničnih šivih povsem razdeljena in disfunkcionalna država, ki sodi med najbolj revne v Evropi, se je tako znašla pred novo blokado delovanja. Nasprotniki zamisli od odcepitvi RS so spomnili, da srbsko entiteto pestijo resnejše težave kot je spor z ustavnim sodiščem.
Vsako leto s tega območja v tujino odide med 17.000 in 30.000 pretežno mladih in izobraženih ljudi. Zadnja leta tam umre okoli 5.000 ljudi več ko se jih rodi, zgolj lani pa so zaprli več kot 1.500 podjetij, kar je dvakrat več kot v letu 2016, svarijo kritiki Dodika.
Mirko Šarović, predsednik SDS je med drugim opozoril, da je rožljanje z odcepitvijo RS, sprejeto brez kakršnekoli analize, zaradi te avanture pa je lahko ekonomija, ki je že tako v slabem stanju, dodatno ogrožena.
Demokratska fronta, ki jo vodi hrvaški predstavnik v predsedstvu BiH Željko Komšić, pa je opozorila, da sedanje obdobje po marsičem spominja na čas pred začetkom vojne v BiH, zato so državljane pozvali k potrpežljivosti in enotnosti pri zaščiti celovitosti države
Komentarji