Bruselj čaka na streznitev v Londonu

Britanska premierka Theresa May bo na današnjem vrhu EU kolegom iz drugih držav članic predstavila svoje ocene, skrbi in pričakovanja, povezana s potrjevanjem sporazuma o brexitu v britanskem parlamentu, najverjetneje pa tudi o razpletu glasovanja o njeni nezaupnici.



Theresa May se je vse do zdaj kazala kot mojstrica političnega preživetja, a njena sreča jo nedvomno zapušča. Ministrsko predsednico so v preteklosti že večkrat odpisali, a se je vsakič znova pobrala. Njen največji adut do zdaj je bila razklanost konservativne stranke zaradi brexita. Toda odločitev, da preloži parlamentarno glasovanje o ločitvenem dogovoru z EU, ki bi ga njena vlada v nasprotnem primeru gladko izgubila, je njene kritike prepričala, da premierka mora oditi.

Še pred objavo rezultata postopka za njeno predčasno odstavitev s položaja, ki so ga v sredo zvečer sprožili njeni kritiki znotraj vladajoče britanske konservativne stranke, je bilo jasno, da bo včerajšnje glasovanje o nezaupnici določilo končni rok trajanja njenega mandata.

Izhodna strategija

Številni konservativni poslanci, med njimi tudi nekaj premierkinih najzvestejših sodelavcev, so bili jasni: političarka mora v zameno za njihovo podporo predstaviti svojo »izhodno strategijo«. To je premierka za zaprtimi vrati tudi storila, ko je poslancem obljubila, da se bo z vrha stranke umaknila še pred prihodnjimi volitvami, predvidenimi za leto 2022, ne pa tudi pred uradnim izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije, konec marca prihodnje leto.

Britanski ministrski predsednici je uspelo že pred glasovanjem o nezaupnici zagotoviti javno podporo več kot polovice poslancev konservativne stranke v spodnjem domu britanskega parlamenta. Toda za nemoteno nadaljevanje mandata je realno gledano potrebovala bistveno boljši rezultat. Na koncu se je morala zadovoljiti z 200 od 317 poslanskih glasov, kar bi težko opisali kot dober izid. 

Theresa May je v odzivu na sprožitev glasovanja o nezaupnici opozorila, da bi njena zamenjava ustvarila negotovost v trenutku, ko si je država ne more privoščiti. Prvo dejanje novega voditelja bi bilo po njenih besedah »podaljšanje ali razveljavitev uveljavitve 50. člena lizbonske pogodbe in odložitev ali celo ustavitev brexita«. Vztrajala je, da je še vedno pripravljena izpolniti nalogo, za katero je bila izvoljena. Toda o njenem uspehu so včeraj mnogi odkrito dvomili.

V pričakovanju pojasnil

Nekaj oblakov bi se lahko razkadilo že med vrhom EU, ki se danes začenja v Bruslju. »Namen je prisluhniti oceni britanske premierke,« je predsednik evropskega sveta Donald Tusk zapisal v vabilu voditeljem držav članic na današnji vrh. Na koncu dneva bodo voditelji EU27 opravili ločeno razpravo o zadevi in po Tuskovih napovedih sprejeli ustrezne sklepe. Kakšni naj bi bili sklepi in kakšna bo njihova narava (predvsem njihova pravna razsežnost), je eno od najpomembnejših vprašanj pred vrhom. Diplomati so napovedali nekakšno pojasnjevalno izjavo, ki bi Mayevi v prihodnjih tednih olajšala spraviti ločitveni sporazum skozi parlament.



»Diplomatska kozmetika« bi, denimo, lahko vključevala obljubo prizadevanj, da irsko varovalo – ki je tarča ostrih kritik na Otoku, ker da bo Združeno kraljestvo z njim v pasti EU – sploh ne bo zaživelo. Viri v EU sicer ocenjujejo, da razlaga o varovalu kot nekakšnem »zaporu« ni točna, saj da to ni predvidno kot stalna rešitev. Posebna rešitev, ki naj bi preprečevala, da vzpostavitev trde meje na irskem otoku ne bo uveljavljena, če bo pravočasno sprejet sporazum EU27 in Združenega kraljestva o trgovinskih in drugih odnosih po izteku tranzicije leta 2020. Rok se lahko podaljša za leto ali dve.

Priznanje za vztrajnost

V diplomatskih krogih ocenjujejo, da si Mayeva zasluži priznanje, saj se je trdo bojevala za sporazum in bi iz glasovanja o zaupnici lahko izšla močnejša. Poleg tega da je morala začeti pospravljati črepinje, »razdejanje, ki so ga po brexitovski zabavi za sabo pustili Boris Johnson in drugi«. V Bruslju na različnih ravneh spremljajo celotno dogajanje na Otoku z veliko začudenostjo in naveličanostjo zaradi nenehnih zapletov. Čakajo pa na odločitev. Diplomati vzroke za veliko dramo pripisujejo razblinjanju iluzij, ki jih imajo na drugi strani Rokavskega preliva ves čas razprav o brexitu.

Temeljna napačna ocena je bilo pričakovanje, da ne bodo imeli nobenih obveznosti (kot države, ki nimajo sporazuma z EU, denimo Belorusijo) in vse pravice, kakršne ima Norveška, ne da bi morali spoštovati skupna pravila notranjega trga, dopuščali prosti pretok delavcev, vplačevali v proračun EU. Pripravljenosti, da bi kakorkoli odpirali ločitveni sporazum, ki je bil dosežen v dolgem in napornem pogajalskem procesu, ni. To velja za stoodstotno trdno stališče EU27, od katerega ne bo odstopil nihče.

Edina alternativa temu sporazumu je kaotičen brexit brez dogovora (angl. no-deal), ki bi imel hude gospodarske posledice in bi povzročil nastanek trde meje na irskem otoku. Pogoj za napredek da je spoznanje na britanski strani, da druge izbire ni. Vsi drugi scenariji, podaljšanje roka za razvezo ali preklic brexita, veljajo zgolj za teoretična ugibanja, o katerih se še ne bo razpravljalo. Za podaljšanje roka mora zaprositi London in druge članice se morajo s tem strinjati. Ker se čas izteka, bodo na vrhu razpravljali tudi o pripravah na scenarij kaotičnega brexita brez ločitvenega sporazuma.