Zmagovalca lahko določi nekaj tisoč volivcev

Ljubljana – Vsak glas šteje, je pogosta politična fraza, ki postane pomembna, ko je volilni rezultat še posebno nepredvidljiv. Za prav takšnega velja izid na letošnjih državnozborskih volitvah, na katerih bi lahko o zmagovalcu odločilo le nekaj tisoč volivcev. Trend udeležbe na volitvah, ki od osamosvojitve vztrajno pada, pa za kandidate ni spodbuden.

Potem ko je bilo pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami jasno, da bo zmagal takratni politični novinec Miro Cerar z novo stranko SMC, je rezultat na letošnjih bolj nepredvidljiv. Favoritinja več javnomnenjskih raziskav je Lista Marjana Šarca, vendar njeno vodstvo tudi glede na aprilsko anketo Dela ni več trdno. Za petami sta ji stari stranki SDS in SD, po Cerarjevem odstopu pa ni mogoče povsem odpisati niti SMC.

Bolj ko bo rezultat med vodilnimi kandidati izenačen, pomembnejša bo volilna udeležba, razlaga Andraž Zorko iz agencije Valicon. O letošnjem zmagovalcu lahko tako kot na državnozborskih volitvah v letih 2008 in 2011 odloči le nekaj tisoč glasov, napoveduje. 

(Pre)visoka pričakovanja 

Na skoraj vsakih novih državnozborskih volitvah je v volilno skrinjico svoj glas oddalo manj državljanov. Medtem ko se je prvih leta 1992 udeležilo skoraj 86 odstotkov upravičencev, jih je na zadnjih leta 2014 volilo okoli 52 odstotkov. Po osamosvojitveni evforiji je udeležba popustila pod pritiskom družbenih sprememb, komentira Zorko. Prav tako so bila pričakovanja do nove večstrankarske demokracije visoka, skoraj idealizirana, zato je bilo razočaranje, ki je sledilo, toliko večje, dodaja. 



Vendar demokratični procesi sami po sebi niso nikakršna čarobna formula za odpravljanje težav, s katerimi se je srečevala Slovenija, razlaga dr. Tomaž Deželan z ljubljanske fakultete za družbene vede. »Vedno več državljanov verjame, da jih volilna pravica ne zavezuje k odhodu na volišče, če si tega ne želijo. Pogosto imajo občutek, da na volitvah ni dovolj kakovostnih kandidatov, med katerimi bi lahko izbirali,« še pojasnjuje Deželan.
 

 

V svetu mladih ni politike

Medtem ko je bila med najstarejšimi volivci udeležba na zadnjih državnozborskih volitvah najvišja, se jih je med volivci do 24 let udeležilo okoli 40 odstotkov, kaže raziskava Politikon družbe Valicon. »Predstavniška demokracija ni v koraku z mladimi, ki marsikdaj ne vidijo smisla v institucionalni politiki,« komentira Deželan. Prav tako politika pogosto niti ne želi resno nagovarjati mladih, dodaja: »Prepogosto gre za pokroviteljske floskule in zaveze, ki so abstraktne, neoprijemljive in ne odražajo resničnih potreb mladih. Pri njihovem oblikovanju mladi niso nikoli sodelovali.« 



Dejstvo, da ni mogoče predvideti očitnega zmagovalca junijskih volitev, bo državljane, ki se volitev drugače ne bi udeležili, spodbudilo k oddaji glasu, saj bodo tako želeli odločilno vplivati na izid, pričakuje Andraž Zorko. Višjo udeležbo kot na prejšnjih napoveduje tudi zaradi novih strank, ki bodo na volišče pripeljale nove volivce. Politična stabilnost zadnjih štirih let, gospodarska rast in tudi večje zadovoljstvo državljanov so okoliščine, ki lahko na udeležbo vplivajo v dveh smereh, še meni Zorko. Lahko so motivacija za volivca, ki oblasti zanje pripisuje vpliv, zaradi česar bi si želel, da se takšno stanje ne spremeni. 

Vendar, kot opozarja Deželan, lahko visoka gospodarska rast državljane tudi uspava: »To lahko pomeni, da jih bo volilo manj, še posebej če ne bodo imeli občutka, da katera od morebitnih bodočih vladnih strank želi močno posegati v njihove pravice.«