Židan

Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2 ima pridevnik židan pomen svilen s kvalifikatorjem starinsko. Bolj znan nam je sicer ta pridevnik v besedni zvezi biti židane volje, to je biti dobre volje. In precej smo take volje tudi bili zadnje dni. Saj zdaj ponovno lahko trimčkamo v velikih skupinah, veselo bomo lahko svinjali, saj smo vzeli glas okoljevarstvenikom, upokojenci so prejeli solidarnostni dodatek za … (?), lobisti in gradbinci pa bodo židane volje gradili odsek hitre ceste tretje razvojne osi med Šentrupertom in Velenjem. Še najbolj veseli pa bodo naši hrvaški sosedi, ki bodo poleti dobili celo Slovenijo na svoje morje. Naj nam vavčerji pomagajo!



Žal so bili precej manj židane volje vsi tisti šolarji, ki so z zaprtjem šol izgubili edini topel obrok v dnevu (ne, nihče jim ga ni nadomestil), otroci, ki so ostali sami nezavarovani doma s skrbnikom, ki je lahko neomejeno kupoval alkohol po spletu, brezdomci, ki so jim zaklenili javna stranišča, kulturniki, ki nimajo več kje in za koga zganjati kulturo, vsi tisti, ki nimajo možnosti priti v medije in tarnati, kako jim je hudo. Njihovega glasu smo bolj malo slišali, precej več je bilo slišati Pahorjev megafon, ki je glasno kupoval volilne glasove ganjenih in objokanih starostnikov.



Na koncu smo vendarle srečni, ker smo preživeli, kaj bi to, da so mnogi vmes izgubili dostojanstvo ali službo in imajo zdaj židan čas, to je veliko prostega časa.

Daleč smo prišli od mehkega in lepozvočnega svilen, tako kot ljudje gredo tudi besede pogosto vsaka svojo pot.

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Januška Gostenčnik.