Za Titov trg še niso izdelali table s starim imenom

Koper – Stara sredozemska mesta se ob vseh drugih spomenikih in zanimivostih postavljajo s prav posebnimi imeni krajev, ulic ali trgov. Samo za označbo trgov poznajo več različnih besed, ki jasno določajo njihovo vlogo. Trg je lahko piazza, piazzale (odprt trg, namenjen prehodu, parkiranju ...), piazzetta (majhen trg), campo (včasih netlakovan trg), po beneško brolo (trg s parkom), largo (razširjena ulica) ...
Boris Šuligoj
Zato so se tudi v Kopru odločili obuditi nekatera stara in med ljudmi znana ledinska imena delov mesta. Včeraj in danes jih bodo opremili z novimi tablami s starimi imeni. Ta so iz arhivov izbezali že v več slovenskih krajih, v Piranu so denimo večje ulice in trge tako označili že pred leti. »Ne spreminjamo imen trgov in ulic, temveč želimo obuditi delček zgodovine, zaščititi in dodatno bogatiti kulturno dediščino kraja,« je pojasnil Damian Fischer, ki je kot mestni svetnik italijanske narodnosti in predsednik petčlanske komisije za toponomastiko občinske uprave dal pobudo za poseg.

Ne gre za preimenovanja trgov in ulic

»Sprva naša pobuda ni bila najbolje razumljena. Lani so namreč v komunalnem podjetju pohiteli in na Titov trg dodali prvo pojasnjevalno tablo s starim imenom trga (Piazza del Duomo, ledinsko Piassa). Vendar je del javnosti reagiral ogorčeno. Misleč, da gre za preimenovanje Titovega trga, so tablo že naslednjo noč odnesli neznanci, ob zdajšnjem označevanju pa za trg še niso izdelali nove table.
Dodatne označbe trgov smo se lotili premišljeno. V komisiji smo zgodovinarji, lingvisti in novinarji, ki se že dalj časa ukvarjamo z imeni našega kraja,« je dejal Fischer. Kam in kako postaviti table, kakšne in kako velike naj bodo, je predpisal zavod za varstvo kulturne dediščine, na njih je tudi občinski grb, ki kaže, da gre za uradno obvestilno tablo.
»Lastnikom objektov smo poslali 142 obvestil, kaj bomo naredili. Samo trije so nasprotovali in še ti zato, ker niso najbolje razumeli vseh podrobnosti. Dva sta predlagala, da bi ob predlaganih imenih zapisali še vsa druga zgodovinska imena. Nista pa vedela, da drugih imen za tisti trg sploh ni,« je pojasnil Fischer.

Titov je bil nekoč Stolnični trg

Občina je sprejela odlok, na tablicah je napisano, da gre za zgodovinska imena, če je obstajalo, je ob njih tudi ledinsko ime, ki je bilo v uporabi med meščani. »Ugotovili smo, da v času Beneške republike ni bilo uradnih imen in da je koprska občina šele leta 1884 z odlokom prvič uradno poimenovala ulice, nova imena pa so začela veljati leta 1905. To je bil iz današnjega zornega kota politično dokaj neobremenjen čas,« trdi Fischer. Trg Brolo je bil tedaj preprosto Brolo in tudi ledinsko ime je bilo Brolo, Gimnazijski trg je bil Piazzale del Collegio, ki so mu domačini rekli tudi Piassal del Ginasio, Titovemu trgu niso govorili Piazza del Duomo, pač pa preprosto Piassa, Carpacciovemu trgu še Piazzale Vettor Carpaccio, po starem Piassal del Porto. Prešernov trg je bil tedaj Piaza da Ponte, toda meščani so mu rekli preprosto Ponte ali Muda, ki je tudi danes najbolj v veljavi. Včasih je bil to glavni vhod v mesto, tudi most, a tudi družina da Ponte, ki je dala postaviti znameniti da Pontejev vodnjak. Kosovelov trg je bil Piazzale Ognissanti (Trg Vseh svetih), pa tudi Piassal del Mulin (ker je tam očitno deloval mlin).
Naslednji korak bo imenovanje Čevljarske ulice in vrste majhnih prečnih ulic ob najbolj znameniti koprski Čevljarski ulici. Tej so rekli Calegaria. »To ime ni samo po čevljarjih, ampak je šlo za ulico, kjer je bilo mogoče kupovati najrazličnejše blago, kot je to mogoče še danes. Samo v tem delu mesta bo 13 tabel z imeni za uličice,« je še povedal Fischer.