Za samopromocijo si na leto prilastijo tri milijone

Trbovlje – Župani občinska glasila izkoriščajo za lastno promocijo in s financiranjem istih vsebin v drugih medijih nesmotrno trošijo proračunski denar. »Podvojeno« financiranje gre v milijone, kršitve v stotine, lokalni oblastniki pa še naprej nekaznovano izvajajo nedovoljeno pomoč glasilom, saj ni regulative, ki bi odpravila tveganja zlorabe javnega denarja in zavajanja ljudi.

Letos, v dvojnem volilnem letu, je kljub opozorilom računskega sodišča ter pozivom Društva novinarjev Slovenije (DNS) in organizacije Transparency International Slovenija (TIS) pričakovati še intenzivnejši naskok županov na glasila, povečano neracionalno rabo denarja iz občinskih blagajn, netransparentnost pri nagrajevanju občinskih uradnikov, ki sodelujejo pri izdajanju glasil in zavajanju bralcev, poslušalcev ter gledalcev, ki jim občinski in medijski akterji zamolčijo, da so vsebine v etru dejansko plačane. Medijske hiše lahko spet računajo na nelojalno konkurenco na račun cen storitev oglaševanja v občinskih glasilih, a hkrati tudi na dober zaslužek. Slovenske občine so v dveh letih za izdajanje glasil porabile 7,5 milijona evrov, za financiranje (pogosto istih) vsebin v drugih medijih pa 3,9 milijona evrov.

Mediji in »mediji«

Že afera z brezplačniki leta 2008 je pokazala, kako je mogoče pravno praznino na področju reguliranja medijev in »medijev« izkoristiti za politično promocijo, pravi nova začasna predsednica TIS Alma Sedlar. Po njenem mnenju se občinska glasila od omenjenih brezplačnikov razlikujejo le po viru financiranja, ki je načelno znan, način in obseg financiranja pa sta praviloma še vedno preveč netransparentna. »V nekaterih občinah s pridom izkoriščajo tako pravno praznino na področju medijske regulacije kot dejstvo, da je poskus noveliranja medijske zakonodaje, ki bi uredila tudi regulacijo tako imenovanih občinskih medijev, vedno znova zminiran, predvsem zaradi pritiskov predstavnikov različnih interesnih skupin, ki jim tako stanje ustreza,« je ostra Sedlarjeva.



Občinska glasila zaradi načina financiranja in potencialno pristranskih vsebin, je še prepričana, predstavljajo korupcijsko tveganje in nelojalno konkurenco medijem z avtonomnimi novinarskimi uredništvi, ki so zavezani novinarskim vrednotam in etičnemu kodeksu ter se za preživetje borijo na trgu.

Slabe prakse

Še večja anomalija v slovenski medijski krajini so posebne volilne številke glasil, v katerih občine kandidatom, ki so potencialni konkurenti aktualnim županom, za predstavitev običajno izdajo račun, medtem ko je za župana storitev brezplačna. To je le nekaj slabih praks, ki jih je pri izdajanju občinskih glasil in objavah v drugih medijih v letih 2013 in 2014 v šestih občinah razkril generalni državni revizor Tomaž Vesel z ekipo. Negativno mnenje so izrekli občinama Cerkno in Tržič, mnenji s pridržkom Laškemu in Žirem, pozitivno z opombo o delni učinkovitosti in s priporočili za izboljšanje pa Sevnici in Trbovljam.



Dolgoročne pogodbe

V Cerknem in Tržiču so že napisali popravljalne ukrepe: prvi so že lani odpovedali pogodbo za nedoločen čas Radiu Cerkno, ki so mu za leti 2013 in 2014 za obveščanje javnosti mimo postopkov javnega naročanja in ob dobrih 26.600 evrih stroškov za glasilo plačali več kot 30.000 evrov, drugi pa so imeli z glasilom dobrih 66.000 evrov stroškov, pogodba z Radiem Gorenc pa je občino v revidiranem obdobju stala 85.700 evrov; odpovedali so jo julija 2017. Računsko sodišče je ugotovilo, da je občina Radiu Gorenc, v katerem je sicer družbenica, brez pravne podlage sofinancirala tudi dejavnost. Pogodba vsebuje tudi »ključ«, zaradi katerega bodo letošnje volitve v Tržiču kljub posegu računskega sodišča očitno potekale »po starem«.

Sklenjena je bila namreč za najmanj tri leta in v tem obdobju brez možnosti odpovedi, nato se spremeni v pogodbo za nedoločen čas z dveletnim odpovednim rokom. Ta se bo iztekel globoko v novem mandatu, sredi leta 2019. »To je tudi vzrok,« je za Delo pojasnil tržiški župan Borut Sajovic, »da pogodbeno financiranje Radia Gorenc še ni zaključeno.«

Občina je radijcem leta 2015 po podatkih Erarja nakazala 52.228 evrov, leta 2016 še 52.454 evrov in lani 47.586 evrov.

Namesto odgovora molk

Župan Cerkna Jurij Kavčič se je pred vprašanji, ali je občina storitve, povezane z objavo programskih vsebin v drugih medijih, oddala skladno s predpisi o javnem naročanju in komu, zavil v molk. Trimesečni odpovedni rok pogodbe z Radiem Cerkno se je iztekel novembra lani. Do takrat je občina radijcem povprečno nakazovala po 1333 evrov na mesec, z glasilom pa je imela na leto še več kot 10.000 evrov stroškov. Po Erarju se plačilni promet med občino in Radiem Cerkno letos ni spremenil.

Občinska glasila v odsotnosti regulacije ostajajo, kar so bila: namesto v javnem interesu občanov so pogosto prikrito orožje oblastnikov za samopromocijo in zavajanje volivcev. Le na videz ne stanejo nič. Za primer: Trboveljčane je glasilo v dveh letih stalo dobrih 35.000 evrov, kar je celo tisočaka več, kolikor je občina leta 2017 namenila sofinanciranju 21 društev.