Z višjo rastjo se bolj polni pokojninska blagajna

Ljubljana – Preteklo leto je bilo za veliko državno blagajno, Zpiz, dobro in tudi letošnje se je začelo spodbudno, je ob predstavitvi letnega poročila zavoda dejal generalni direktor Marijan Papež. Leto 2018 se je za pokojninsko blagajno izteklo z izravnanimi prihodki in odhodki v višini skoraj 5,3 milijarde evrov, za dober odstotek nižjimi od načrtovanih. Prihodki so bili nominalno višji za 3,5 odstotka, v strukturi prihodkov so se dobro odrezali davčni prihodki, ki jih je bilo za skoraj 3 odstotne točke več kakor leto prej, kar je najvišja rast od leta 1996.

Če so leta 2009 v strukturi prihodkov pokojninske blagajne davčni prihodki predstavljali 70,7 odstotka sredstev, so lani dosegli že skoraj 79 odstotkov. Podrobnejša sestava skupnih prihodkov zavoda kaže, da se z gospodarsko in tem rastjo zaposlenosti pokojninska blagajna hitreje polni. Prispevki zaposlenih in delodajalcev so lani v zadnjem desetletju dosegli najvišje deleže.

Iz proračuna v pokojninski blagajni za kar 177 milijonov evrov manj

Prispevki zaposlenih so pristali že pri 45,9 odstotka, najslabše je bilo leta 2013, ko so dosegli zgolj 36,3 odstotka, prispevki delodajalcev so lani dosegli 27 odstotkov, najskromnejši pa so bili leta 2014, in to 23-odstotni. Hkrati z gospodarsko rastjo in višjo zaposlenostjo se opazno manjšajo tekoče obveznosti državnega proračuna do blagajne Zpiza. Če so bile leta 2009 visoke 9,9 odstotka, so bile lani samo 3,2-odstotne. In kot je ob predstavitvi letnega poročila dejal generalni direktor Marijan Papež, je bilo treba lani iz proračuna zagotoviti za kar 177 milijonov evrov manj sredstev, kot je bilo načrtovano; skupaj 1,007 milijarde evrov (leta 2017 je bilo treba iz proračuna »potegniti« v pokojninsko blagajno 1,120 milijarde evrov).

Razmerje med zavarovanci in upokojenci lani: 1,52

Z gospodarsko rastjo raste tudi število zavarovancev, lani jih je bilo v zadnjih desetih letih »rekordno« veliko, skupaj 939.149, od tega je bilo zaposlenih pri pravnih osebah 729.257. Po drugi strani je bilo lani povprečno na mesec 617.299 uživalcev pokojnine, kar je za 1618 ali za 0,3 odstotka več kot leta 2017. To se kaže v razmerju med zavarovanci in upokojenci, ki je bilo lani 1,52; samo decembra, ko je bilo že 948.563 zavarovancev in 619.356 uživalcev pokojnine, pa se je razmerje povzpelo na 1,53. Še leta 2009 je bilo to razmerje, torej število zavarovancev na enega uživalca pokojnine, 1,66, potem je leta 2013 padlo na 1,38.

Tudi začasno in občasno delo dijakov in študentov se seveda obrestuje, saj je bilo na podlagi njihovega dela lani vplačanih za dobrih 65,5 milijona evrov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kar ni malo, povrhu pa so mladi, je dejal Papež, vidno zadovoljni, ko ugotovijo, da si tudi v teh letih že nabirajo »pokojninska« leta. Izplačilo 20-odstotne predčasne ali starostne pokojnine se je lani prav tako zvišalo, in to za skoraj 17 odstotkov v primerjavi z letom 2017, kar pomeni, da ljudje dlje časa delajo. Lani so se ženske v povprečju upokojile pri 60 letih in štirih mesecih, moški pa pri 62 letih in dveh mesecih. Ženske so dosegle povprečno dopolnjeno pokojninsko dobo z 39 leti in mesecem dni, moški s 37 leti in osmimi meseci. In koliko časa so v povprečju lani ljudje prejemali pokojnino? Ženske 24 let in devet mesecev, moški pa 18 let.

Izračun pokojnine je strošek

Zahtevki za izračun pokojnine seveda obremenjujejo zaposlene na Zpizu, zlasti tistih, ki si dajo izračunati prihodnjo pokojnino že deset let vnaprej, povrhu pa zahtevo večkrat ponovijo. Nekateri člani sveta zavoda bi to, kot se je izkazalo v razpravi, preprosto ukinili ali pa zaračunali. Eden od razlogov, da ljudje to preverjajo, pa je menda tudi to, da si preračunajo, ali in v kakšni višini bi se odločili za dodatno pookojninsko varčevanje. Ob vsej digitalizaciji, ki jo je Zpiz že uspešno opravil, si bodo še naprej prizadevali za postavitev sistema, po katerem si bo lahko posameznik sam izračunal prihodnjo pokojnino ali približek. Vse to izračunavanje zahteva čas in je breme za zaposlene na zavodu, ki jih je zdaj nekaj čez 700.

Gospodarska rast ne bo večna

Anka Tominšek, članica sveta Zpiza, je med drugim opozorila, da se je povprečna pokojnina zvišala, a da se 100-odstotnim invalidom, kot je bilo razumeti, ni povišala, prav tako je na problematiko invalidov opozoril člana sveta Dragutin Novak. Tatjana Čerin je poudarila, da brez »pravih« delodajalcev ne bi bilo tako dobrih rezultatov. Seveda je pozitivno, da se mladi pri dijaškem in študentskem delu vključujejo v zavarovanje, vendar, je dejala, je Slovenija še zelo neuspešna glede prvih zaposlitev mladih. Mladi bi se morali prej zaposliti in potem plačevati prispevke v pokojninsko blagajno.

Opozorila je tudi, tako kot še nekateri gospodarstveniki, denimo nekdanji direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek, da ne bomo v nedogled gospodarsko rasli. Če je bila gospodarska rast leta 2018 kar 4,4-odstotna (ali kot je v četrtek objavil Umar, realno celo 4,5-odstotna) in je za letos napovedana 3,1-odstotna, prav tako jo pričakujejo leta 2020, pa napovedi potem niso več tako obetavne in zanesljive. S tem so kajpada povezane obljube in pravice, ki jih lahko delimo, ko rastemo, in jih težko vzamemo, ko rasti ni.

EU opozarja, da Slovenija ni naredila dovolj

Tudi Evropska unija Slovenijo opozarja, da glede demografskih dejstev, pokojninske in zdravstvene reforme ter ureditve dolgotrajne oskrbe ni naredila dovolj. Na zavodu za zaposlovanje je še vedno 83.000 brezposelnih, dolgotrajno brezposelnih in glede tega problema nismo naredili dovolj ali celo nič, je poudarila Čerinova. Na tem je treba delati, saj leta, ko so ljudje v rekordnih številkah drveli v upokojitev, niso tako oddaljena. Zato je treba v obdobju gospodarske rasti imeti na voljo čim več pogojev, po katerih se lahko ljudje vključujejo v trg dela in na njem čim dlje ostanejo. To med drugim pomeni več priložnosti za učenje, več možnosti za prilagajanje, več dobrih delovnih mest. Nizke pokojnine, ki jih je še vedno veliko, so odraz nizke plače in slabih delovnih mest.