Več zelenjave, manj sladkorja in maščob

Člani strateškega sveta za prehrano so se danes seznanili z recenzijo smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Te so nespremenjene od leta 2010, nove pa morajo po besedah predsednice sveta upoštevati uradna priporočila glede omejitev nasičenih maščob, holesterola in prostih sladkorjev ter zagotoviti dovolj prehranskih vlaknin.

Strateški svet za prehrano pri predsedniku vlade Robertu Golobu, ki je bil ustanovljen decembra lani, vodi Nataša Fidler Mis. Ta je na današnji seji predlagala, naj se pogostost vnosa zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic v vzgojno-izobraževalnih zavodih vsaj podvoji. To se ji zdi pomembno tako z vidika zdravja otrok kot tudi trajnosti, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Poleg tega je po njenih besedah pomembno, da smernice prepovedujejo za otroka škodljive skupine živil, kot so visoko procesirana živila z veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob in/ali aditivov, kot tudi načine priprave, kot sta vrenje in praženje.

Izobraziti bo treba kuharje, vodje prehrane in tudi ravnatelje. FOTO: Matej Družnik/Delo

O recenziji smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih so se člani strateškega sveta dogovorili na seji v začetku marca, veljati pa naj bi začele v prihodnjem šolskem letu. Njihovo pripravo so zaupali Boštjanu Jakšetu, Dušanki Mičetić-Turk, Zlatku Frasu, Samu Kreftu in Nini Mikec.

Dva menija

Recenzenti so predlagali nekatere popravke smernic, poleg tega pa tudi uvedbo dveh menijev v vzgojno-izobraževalnih zavodih, in sicer jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil ter ob ustrezni organizaciji omogočanje otrokom izbiro različnih jedi z obeh jedilnikov.

Kuhinje naj bi oskrbovali kar se da lokalno. FOTO: Matej Družnik/Delo

Smernice naj ob podpori države podpirajo nakup slovenske, lokalne in ekološko pridelane hrane. V fazi njihove uvedbe naj se tudi zagotovi redno izobraževanje kuharjev, vodij prehrane in ravnateljev, so o tej točki dnevnega reda še sporočili po seji strateškega sveta.

Kako si bodo mladi jedilnike izboljšali izven šole, je pa še vprašanje. FOTO: Jure Eržen/Delo

Navzoči so se seznanili tudi z okoljskimi vidiki predelave hrane ter celotnega življenjskega cikla prehrambnih izdelkov, govorili pa so še o izzivih vzpostavitve metodologije za oceno ogljičnega odtisa živil. Predlog te metodologije bodo pripravili na agenciji za okolje na podlagi vzorčnih jedilnikov iz aktualnih smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih.