V ljubljanskem zaporu pri tujem zaporniku potrdili okužbo s tuberkulozo

Pri enem od zapornikov na Povšetovi ulici v Ljubljani so potrdili okužbo s tuberkulozo. Gre za tujca, ki je v priporu od začetka letošnjega leta. Druge podrobnosti o zaporniku zaradi varovanja osebnih podatkov niso znane. Epidemiološka situacija glede tuberkuloze v Sloveniji je dobra. 

Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana Denis Perše je danes povedal, da so na začetku avgusta pri zaporniku posumili na tuberkulozo in ga zato takoj preselili na Golnik, kjer so potrdili okužbo. »Urejanja življenja znotraj ljubljanskega zapora so se takoj lotili v ZD Ljubljana, ki je pristojen za zdravstveno varstvo v kazenski ustanovi,« je dejal Perše.

Po pojavu tuberkuloze so v zaporu na Povšetovi zagotovili dodatna dezinfekcijska in zaščitna sredstva ter ločili zapornike, ki so bili v stiku z okuženim.

Vodja nacionalnega programa za tuberkulozo Petra Svetina z Univerzitetne klinike Golnik je pojasnila, da je bolnik hospitaliziran in da se ustrezno zdravi. Sočasno s postavitvijo diagnoze so izvedli ves protokol, ki je predviden ob pojavu te bolezni. Pregledali so že nekatere, ki so bili v stiku z bolnikom, med drugim njegove sostanovalce. V obravnavo bodo še vključili zapornike, zaposlene in druge, ki so bili v stiku z njim zunaj zapornih zidov.

V Sloveniji na leto obravnavajo od 70 do 80 bolnikov s tuberkulozo. V zadnjih petih letih v slovenskih zaporih sicer niso imeli primera zapornika s tuberkulozo, je še dodala Svetinova, zadnji takšen primer so obravnavali leta 2017. 

Pri nas število bolnikov s tuberkulozo že vrsto let upada, pri otrocih pa je v zadnjih letih sploh ne opažajo, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Cepljenje je obvezno le za novorojenčke iz družin, ki so se v zadnjih petih letih pred novorojenčkovim rojstvom priselile iz držav, kjer se tuberkuloza pogosto pojavlja, in za otroke, katerih matere se zdravijo zaradi tuberkuloze.

V zadnjih petih letih v slovenskih zaporih niso imeli primera zapornika s tuberkulozo, je dodala Petra Svetina, zadnji takšen primer so obravnavali leta 2017. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Oseba, okužena s tuberkulozo, lahko več let nima simptomov in niti ne ve za okužbo. V določenih situacijah, ko se spremeni imunski odgovor, na primer zaradi nekaterih bolezni, stanj ali razvad, se zgodi, da se mikrobakterija v telesu reaktivira, tedaj pa nastopi bolezen. V situaciji pri tujem zaporniku je pomembno, kot je poudarila Petra Svetina, preprečiti, da bi se bolezen širila v splošno populacijo. Pri širjenju okužbe s tuberkulozo je pomembno okolje, v katerem je bolnik, pa tudi imunski sistem tistih, ki so v stiku z okuženim. 

Zdravljenje poteka več mesecev s kombinacijo več zdravil hkrati, ki jih mora bolnik jemati vsak dan nadzorovano. Sprva je bolnik v bolnišnici, nato zdravljenje nadaljuje ambulantno, ves čas pa mora biti pod nadzorom pulmologa. 

Simptomi tuberkuloze se razlikujejo glede na prizadeti organ. FOTO: Luke Macgregor/Reuters

Simptomi tuberkuloze se razlikujejo glede na prizadeti organ. V EU/EGP se v približno 75 odstotkih primerov pojavi pljučna tuberkuloza. Značilni simptomi v teh primerih so dolgotrajen kašelj (ki traja več kot dva tedna), zvišana telesna temperatura, izrazito nočno potenje, slab apetit in hujšanje. Niso pa vsi bolniki s pljučno tuberkulozo kužni. 

Tuberkuloza, ki prizadene druge dele telesa, se kaže s simptomi, ki so povezani s predelom okužbe. 

Včasih se človek z bakterijami tuberkuloze okuži, ne da bi te povzročile bolezen. V teh primerih okuženi ne razvije nobenih simptomov, ne zboli in bolezni ne more širiti. Kljub temu prisotnost bakterij pomeni, da je brez ustreznega zdravljenja izpostavljen tveganju za razvoj bolezni in simptomov.