Koalicija pozvala STA k določitvi cenika za svoje storitve

Poslanci so v nadaljevanju izredne seje DZ o financiranju STA, ki so jo zahtevali v SAB, LMŠ, SD, Levici in poslanski skupini nepovezanih poslancev, ponovili svoj pogled na problematiko. Predlagatelji seje so se zavzemali za to, naj vlada plača javno službo STA po zakonodaji, v koaliciji pa so STA pozvali k določitvi cenika za svoje storitve.



Tina Heferle iz LMŠ je danes dejala, da pravno podlago za financiranje STA po oceni vrhovnega sodišča predstavlja že sam zakon o STA, posebej za leto 2021 pa 66. člen sedmega protikoronskega zakona. »Sodišče zelo jasno pove, da vlada za izplačilo svojih obveznosti do STA ne potrebuje nobene pogodbe in nobene uredbe,« je poudarila.
 

Seja kot predstava za javnost

Mojca Škrinjar iz SDS pa je spomnila na zakon o javnih financah, po katerem morajo izplačila proračunskih sredstev temeljiti na knjigovodskih listinah. Po njenih besedah mora STA glede na odločitev sodišča tudi določiti cenik svojih storitev. Ko bo to uredila, bo financiranje po njenih besedah steklo.

Aleksander Reberšek iz NSi pa je sejo ocenil kot predstavo za javnost in pesek v oči. »S takimi sejami se preusmerja pozornost od dobrega dela vlade,« je prepričan. Pri tej seji gre po njegovih besedah le za nabiranje političnih točk.



Predlagatelji so medtem vztrajali, da je seja pomembna, saj je STA tik pred stečajem. Vlada samo išče izgovore, zakaj ne financirati STA, je dejal Matej T. Vatovec (Levica). Za vlado in koalicijo je namreč problem, da ne more vplivati na to, kako STA poroča. Vlada bi želela, da STA postane agencija točno te konkretne vlade, je poudaril.
 

Jasno določiti, kaj je javna in kaj tržna dejavnost

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc se je odzvala z besedami, da si je urad vlade za komuniciranje prizadeval za sklenitev pogodbe s STA za izvajanje javne službe za letos. Ni pa mogel pristati na določbe, po katerih bi se nekatere storitve obračunavale dvakrat. Želja vlade je pregledno finančno delovanje, njena pravica pa je vpogled v dokumentacijo STA, je izpostavila. Jasno je treba po njenem prepričanju tudi določiti, kaj je javna in kaj tržna dejavnost.

Ob pozivih k spoštovanju zakonov je dejala, da je treba spoštovati tudi zakon o javnih financah. V skladu z njim po njenih navedbah ni mogoče izplačevati sredstev iz proračuna brez ustreznih dokazil.
 

Odnos do pravnega reda

STA je dala vladi po besedah Alenke Bratušek iz SAB na voljo vso dokumentacijo, ki jo je želela. Državna sekretarka pa zdaj brani nekaj, v kar niti sama ne verjame, meni opozicijska poslanka.



Če vlada ne bo uredila financiranja STA, bo pokazala, kakšen odnos ima do pravnega reda, je dejal Predrag Baković (SD). Branislav Rajić (NeP) pa je kot paradoksalno ocenil, da Slovenija od zahodnobalkanskih držav zahteva izpolnjevanje demokratičnih standardov, medtem ko predsednik vlade Janez Janša tega ne želi storiti.
 

Možnost nove ustavne obtožbe

Predlagatelji izredne seje so želeli, da bi DZ danes sprejel priporočilo vladi, naj spoštuje 66. člen sedmega protikoronskega zakona in 20. člen zakona o STA ter od vlade zahteval, da v treh dneh zagotovi financiranje javne službe STA. Ker pa predlog na matičnem odboru DZ za kulturo v četrtek ni bil sprejet, danes niso glasovali o njem. Je bilo pa iz opozicijskih vrst danes slišati tudi razmišljanja o možnosti novega predloga ustavne obtožbe.