Ustavitev dnevnih migracij katastrofa za podjetja

Metlika – Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine ter občina Metlika sta v sredo slovenski vladi poslali poziv, da s hrvaško vlado čim prej uredi problematiko dnevnih migracij hrvaških delavcev. Ti zaradi zaustavitve mejnega prometa ne morejo na delo na Dolenjsko in v Belo krajino, kar ponekod ogroža proizvodnjo in celo obstoj podjetij.

Ob izbruhu epidemije koronavirusa sta štab civilne zaščite Karlovške županije 12. marca in hrvaški nacionalni štab civilne zaščite 20. marca popolnoma ustavila mejni promet z Belo krajino in Dolenjsko. Hrvaški delavci ne morejo več hoditi na delo v Slovenijo, če pa že, so po vrnitvi na Hrvaško 14 dni v karanteni.

Na Dolenjskem in v Beli krajini dela 633 zaposlenih in 17 samozaposlenih iz Hrvaške. Največ, 292, jih je v Metliki, v Črno- mlju jih je 140, v Novem mestu 174 in v Trebnjem 27. V Novem mestu problem ni tako velik, ker je večina delavcev iz Hrvaške zaposlena v Revozu, kjer so proizvodnjo za 14 dni ustavili. »Zaustavitev mejnega prometa najbolj občutimo v Beli krajini, kjer imajo številna podjetja od 40 do 60 odstotkov zaposlenih iz Hrvaške,« pravi Darko Zevnik, metliški župan.
 

Produktivnost za polovico manjša

Manj ljudi je v proizvodnji podjetja Akrapovič v Črnomlju, kjer v celotnem podjetju delajo z okoli 80-odstotno zmogljivostjo. Precej slabše pa je v podjetju Komet v Metliki, kjer šivajo žensko perilo in bodo predvidoma v ponedeljek začeli šivati zaščitne maske, saj jim manjka 65 odstotkov šivilj. »Petnajst jih dela, 40, večina s Hrvaške, pa jih manjka,« pravi Igor Banovec, direktor Kometa.



Ne morejo zagotoviti normalne proizvodnje in tudi produktivnost je za kar polovico manjša, saj so šivilje prej opravljale eno posamezno delo, zdaj pa šivajo vse. V Kometu jih skrbi, kako bo podjetje preživelo, saj nemški kupci pričakujejo, da upoštevajo roke. »Razumeli bodo, ko bomo namesto perila šivali zaščitne maske, zdaj pa zaradi povečanega kupovanja po spletu pričakujejo normalno dobavo naših izdelkov,« pravi Banovec.



V Beti Metlika, kjer imajo 166 zaposlenih, imajo 51 dnevnih delavcev iz Hrvaške, zaradi prepovedi prehajanja meje manjka 30 odstotkov vseh zaposlenih. »To so ljudje, ki so v Beti tudi trideset in več let ter imajo za delo, ki ga opravljajo, veliko znanja,« pravi direktorica Maja Čibej.

Novih naročil si ne upajo sprejeti oziroma so roki dobav za kupce predolgi. »Hrvaške ustanove smo pozvali, naj nam sporočijo, pod kakšnimi zaščitnimi ukrepi bi delavci lahko prišli na delo. Odgovore še čakamo,« pravi Čibejeva.
Zaposlenim iz Hrvaške bodo ponudili, da jim v Sloveniji zagotovijo nastanitev in hrano, vendar velikega odziva ne pričakujejo.



Problem je, da Bela krajina in Dolenjska na Hrvaškem veljata za visoko rizično območje zaradi covida-19. »Podatki o novih okužbah kažejo, da smo v občini Metlika epidemijo omejili,« pravi Darko Zevnik, ki še dodaja, da tu, v Sloveniji, potrebujemo ljudi za delo, ljudje na Hrvaškem pa zaposlitev in plačo. Zato bi za delovne migracije, so prepričani sogovorniki, država morala s Hrvati najti praktično rešitev, seveda ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov.
 

Negotova prihodnost

V nasprotnem primeru je negotova prihodnost nekaterih podjetij v Beli krajini. »Morda bomo do konca epidemije izgubili vse posle,« opozarja Banovec. Podobno se bojijo v Beti Metlika, kjer so še vedno v prestrukturiranju, a so lani že zabeležili dobiček iz poslovanja. Maja Čibej pravi: »Naročil je vse manj, napovedi so pesimistične.«



Darko Zevnik pa opozarja, da je absurdno, da zaradi pomanjkanja ljudi največja tovarna za šivanje zaščitnih mask, ki so nujno potrebne za Slovence, Hrvate in vse druge, ne bo mogla delati s polnimi kapacitetami, ker hrvaške šivilje ne morejo prestopiti meje in priti na delo. In bodo prihodnji teden, ko jih bodo začeli šivati, namesto 6000 in več sešili največ 2000 mask na dan.