To ni cirkuška atrakcija. To je vabilo k razmisleku

Na novogoriškem trgu Edvarda Kardelja oziroma na travniku pred občinsko stavbo se jutri in pojutrišnjem, ob devetih zvečer, obeta cirkuški spektakel #ClimateOfChange. Gre za del istoimenskega evropskega projekta, ki med mladimi promovira okoljsko ozaveščenost in opozarja na tveganja, med katere spada tudi problematika migracij. Sodobna cirkuška skupina MagdaClan se je v Sloveniji ustavila na petmesečni turneji, ki se je začela v Bolgariji in se bo sklenila v Belgiji.

Predstava, podprta z evropskim projektom End Climate Change, Start Climate of Change, bo brezplačna (v primeru slabega vremena bo predstava odpadla), obiskovalci pa morajo zadostiti pogoju PCT (prebolel-cepljen-testiran na novi koronavirus). »Šov je namenjen predvsem mladim, a pričakujemo tudi mnoge družine z otroki, ki bodo nad atraktivnimi točkami naših umetnikov zagotovo očarani. Priporočamo le, da starši svojim najmlajšim zaradi močnih zvočnih efektov namestijo slušalke,« pove Annalisa Bonvicini, ki v cirkuški skupini MagdaClan skrbi za organizacijo in komuniciranje.

V predstavi ne bo manjkalo akrobatskih točk – med drugim bo prikazano tudi visenje na laseh – in drugih cirkuških vragolij ter zanimivosti. A bo v ospredju predvsem sporočilo, ki ga želijo umetniki prenesti naprej. To pa je, da so klimatske spremembe kompleksen pojav, ki ga je treba razumeti in ozavestiti, saj zadeva vse nas, najvišjo ceno pa bodo plačali najšibkejši, kar se že odraža v pričujočih valovih migracij. »K rešitvi pa ne more prispevati več denarja, ampak to, da se vsi ljudje med seboj povežemo in sodelujemo za skupno dobro,« povzame besedo Achille Zoni, projektni menedžer in eden od glasbenikov v skupini.



Poleg predstave so poskrbeli tudi za dve ulični gverilski akciji. Prva se je začela danes – delavnica za grafitiranje z mahom, kjer bodo udeleženci ustvarjali svoja sporočila s pomočjo naravne barve (izdelane iz mahu) na enem od zidov v središču Nove Gorice. To bo zaradi sušenja in utrjevanja barve trajalo več tednov. »K sodelovanju smo zato povabili tudi lokalne partnerje, in sicer je to skupina cirkuških pedagogov Cirkokrog,« omeni Bonvicinijeva. Za drugo gverilsko akcijo pa bo jutri in pojutrišnjem, med 9. in 12. uro in med 18. in 20. uro, na Trgu Edvarda Kardelja, poskrbela frizerka. Obiskovalcem ne bo ponudila le spremembe pričeske, temveč tudi »spremembo miselnosti«. Ob urejanju pričeske bo namreč mogoče prisluhniti zvočnemu posnetku z okoljevarstveno vsebino.

Klima sprememb za klimatske spremembe

»Okoljska kriza je družbena kriza. Ne moremo zanemariti dejstev, da podnebne spremembe vplivajo na vse skupnosti in prisilijo mnoge, predvsem najbolj ranljive, da zapustijo svoje domove, mesta ali države,« pojasnjuje Mateja Skrt iz Platforme SLOGA, mreže nevladnih organizacij za razvoj, humanitarno pomoč in globalno učenje, ki je ena izmed 16 partneric vseevropskega projekta Climate of Change. Turneja cirkuškega spektakla se je začela junija v Sofiji, zdaj se nadaljuje v Novi Gorici, od koder se bo odpravila še v poljski Lublin, Budimpešto, Karlsruhe v Nemčiji, Milano, Lisbono in Francijo ter sklenila pot novembra v Bruslju.

Poimenovanje predstave je pravzaprav igra besed – klima sprememb, s katero se moramo bojevati proti klimatskim spremembam. »Odgovor na izzive klimatskih sprememb zahteva mednarodno partnerstvo in spodbudo mladim, da aktivno sodelujejo pri odpravi globalnega segrevanja,« je poudarila Skrtova. Po njenih besedah je tudi raziskava, ki so jo izvedli med mladimi Evropejci, pokazala, da na prvo mesto med družbenimi temami, ki jih morajo svetovne politike reševati, postavljajo klimatske spremembe, degradirano okolje in revščino. To pa je sodelujoče pri projektu v njihovih namerah še bolj utrdilo. Dogodek podpira tudi novogoriška občina v okviru projekta Evropska prestolnica kulture – GO! 2025.

Družbenoangažirani sodobni cirkus

MagdaClan je mlada sodobna cirkuška skupina, ki domuje v italijanskem Torinu, njeni člani pa prihajajo z različnih koncev sveta – od Nizozemske in Francije pa vse do Čila. Povezani so s cirkuško šolo Flic, od koder prihajajo tudi njeni ustanovitelji. Skupina sicer praznuje svojo deseto obletnico obstoja. Ekipo sestavlja 26 članov, med katerimi so tako umetniki kot tehnično in podporno osebje. Sodobni cirkus, enako kot klasični, uporablja šotor, vendar so ga pri tokratni predstavi zaradi ukrepov proti širjenju pandemije covida-19 morali opustiti.

Od tradicionalnega cirkusa pa se razlikujejo tako po velikosti zasedbe (stare cirkuške družine, kot je denimo italijanska Orfei, so štele več sto članov), kot po vrstah predstav. Sodobni cirkus ne temelji zgolj na atrakcijah, ki jih uprizarjajo umetniki in cirkuške živali, pač pa želi občinstvu posredovati neko svoje sporočilo. To je večkrat družbeno angažirano. »Še vedno pa ohranjamo cirkuško tradicijo s tem, da smo vsaj od spomladi do jeseni ena velika družina, ki potuje iz kraja v kraj« pojasni Annalisa Bonvicini. Čez zimo pa se vendarle razkropijo vsak po svoje, »cirkuški otroci« pa ne sodelujejo v predstavah in med letom hodijo v šole, enako kot njihovi vrstniki.

Ignorirati ali se začeti boriti

Enajst umetnikov skupine MagdeClan bo tako na novogoriškem odru, predvsem s pomočjo neverbalne komunikacije gibov in glasbe, spregovorilo o poplavah, taljenju arktičnih trajno zamrznjenih tal (permafrosta), dezertifikaciji in požarih, ki ogrožajo življenje skupnosti po vsem planetu. Nastopilo bo šest akrobatov, cirkuški igralec in štirje glasbeniki. Kaj pa klovn? »Seveda bo, le da v sodobnejši izvedbi, brez klasičnega rdečega nosu in črtastih hlač,« zagotovi sogovornica. Akrobati bodo seveda s svojimi točkami na višinah jemali dih obiskovalcem, a včasih se najnevarnejši prizori lahko odvijejo povsem pri tleh in se gledalcem sploh ne zdijo težavni, izvemo. »Tak primer je akrobatovo ohranjanje ravnovesja na zibajoči se kletki. Če se ta prevrne, je zaradi svoje teže lahko smrtno nevarna,« pravi Achile Zoni. Okvir zgodbe je »predstava v predstavi«, ki pa se občinstvu postopoma pokaže – kot njihova realnost.

Poetiko Petra Formana, umetniškega vodje in režiserja, ki deluje z močjo scenskih podob, podpira dramaturgija Flavia D'Andree in scenografija, ki jo je zasnoval in zgradil Francesco Fassone. Prizorišče predstave spominja na pristanišče – vsak element je metaforično predstavljen s predmeti, povezanimi s pošiljanjem, skladiščenjem, porabo in svetovnim trgom. Avtorji predstave so želeli s tem simbolnim kontekstom opozoriti, da je naš svet organiziran v skladu z neusmiljenimi ekonomskimi pravili, ki ustvarjajo vse večje težave, povezane s podnebnimi spremembami. Občinstvo pa je povabljeno k razmisleku o tem, kako to sprejeti – ignorirati ali se začeti boriti.