Sonaravno kmetijstvo kot logična izbira

Kmetija Daria Zidariča iz vasi Praprot na tržaškem Krasu je na začetku meseca v Rimu prejela državno priznanje Bandiera verde (Zelena zastava) v kategoriji do okolja prijazna kmetija v Italiji, ki jo podeljuje italijansko združenje kmetov. Kmetiji Černelič iz Dečnega sela v občini Brežice so prejšnji teden v imenu Evropskega združenja lastnikov zemljišč izročili nagrado za njihov prispevek k razvoju načina kmetovanja, ki varuje tla in okolje. Na obeh kmetijah poudarjajo, da se jim sonaravno kmetovanje tudi poslovno izplača.

»Slovensko kmetijstvo še ni tako intenzivno naravnano, kot bi si nekateri želeli, da bi bilo. Kmetje so tako eden glavnih akterjev pri ohranjanju naravne biodiverzitete in tradicionalnega načina obdelave zemlje,« meni Igor Hrovatič, ki je na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije zadolžen za ekološko in sonaravno kmetijstvo. Po njegovih besedah je usmeritev v do okolja prijaznejše kmetijstvo logična izbira za slovenske kmete že zaradi same konfiguracije terena, ki prevladuje pri nas. Poleg tega, doda, je tudi na tistih območjih, ki so primerna za intenzivno pridelavo, to z vidika varovanja vode vprašljivo.

Sedanje ekološko kmetijstvo predstavlja enajst odstotkov vsega slovenskega kmetijstva, za primerjavo pa v sosednji Avstriji ta delež presega četrtino. Poleg tega pri nas dobrih 80 odstotkov kmetijskih zemljišč za ekološko pridelavo predstavljajo travniki in pašniki, torej so namenjeni živinoreji, ekološko pridelano mleko in meso pa pri prodaji končata med preostalimi neekološkimi pridelki.



»Priložnosti za rast ekološke pridelave vsekakor so, a po umirjeni poti. Treba je vzpostaviti ustrezne povezave s potrošniki, boljšo organiziranost ekoloških kmetov, hkrati pa je treba vse to podpreti z izobraževanjem celotne družbe o kakovostni prehrani, od vrtca dalje,« je prepričan. Nepravičen je tudi sistem spodbud za ekološke kmete, ki so v praksi celo nižje od drugih. Kmetje pa lahko dodaten vir prihodka ustvarijo tudi z dopolnilnimi dejavnostmi, kot sta predelava in turizem na kmetiji. »Bomo videli, koliko bodo to upoštevali odločevalci pri sprejemanju novega strateškega načrta kmetijske politike, ki je v pripravi,« poudarja.
 

Sklenjeni krog naravne pridelave

Dario Zidarič je za svojo živinorejsko in sirarsko kmetijo v Praprotu na tržaškem Krasu prejel priznanje, ki ga je Konfederacija kmetov Italije podelila 14 kmetijam, pri čemer so Zidaričevo kmetijo nagradili na področju agroekologije. Na svoji kmetiji je vzpostavil tudi sončno elektrarno in bioplinarno. »Naš način dela je tak, da poskrbimo za sklenjen krog pridelave. Kosimo naravne travnike na obeh straneh meje in s tem vzdržujemo krajino. Trava je krma za živino. Ta se torej zdravo prehranjuje, zato živali ne potrebujejo zdravil ali živilskih dodatkov. Krave nam dajejo mleko, ki ga je malo, a je zelo visoke kakovosti, in iz tega delamo sir,« povzame. Na kmetiji izkoriščajo sončno energijo, preostanek gnoja v hlevu pa porabijo za proizvodnjo plina, ki se prav tako pretvarja v električno energijo in jo nato oddaja v omrežje.



Zidarič poudari, da nikoli ni sledil trendom glede obnovljivih virov, ampak zdravi kmečki logiki – da pač uporabiš tisto, kar ostane. »Kraška zemlja daje malo, a so njeni plodovi visokokakovostni. Pred desetletji smo kmalu ugotovili, da se nam ne izplača prodajati surovega mleka, saj nismo konkurenčni večjim mlekarnam, zato smo se usmerili v sire,« pripoveduje. Zidaričev sir Jamar, denimo, ki ga zori v kraški jami, 70 metrov pod zemljo, odkupujejo priznane restavracije v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem, v Avstriji in celo Nemčiji. Od kmetije živi vsa družina, imajo pa še tri zaposlene.
 

Prodajo vse, kar pridelajo

»Pri mesu je res tako, da ekološka pridelava pri nas žal večinoma nima trga in ga prodajamo skupaj z neekološko proizvodnjo, pri pridelavi ekološke zelenjave pa je drugače – ta gre za med. Prodamo vse, kar pridelamo,« trdi Zvone Černelič z biodinamične kmetije Černelič iz Dečnega sela v brežiški občini. Černeličeva kmetija je prejemnica letošnje nagrade Evropske organizacije lastnikov zemljišč za postopek regeneracije tal nekdanje gradbene deponije v Krški vasi pri Hidroelektrarni Brežice. Lani so za svoje delovanje prejeli tudi prestižno priznanje Rural Inspiraton Awards 2020 v kategoriji blaženja podnebnih sprememb, ki jo podeljujeta evropska komisija in Mreža za razvoj podeželja.



Na kmetiji Černelič pridelujejo jagode in več kot 30 vrst zelenjave na 1,5 hektara, na preostalih 33 hektarih lastniške in zakupljene zemlje (polovica je v hribih) pa redijo živino. Delujejo po načelih nadgradnje ekološke pridelave – biodinamike, ki zemlje ne izčrpava. To so dokazali tudi s sanacijo nekdanje gradbene deponije, ko jim je v degradirano zemljo postopno uspelo vnesti humus in zrak, da je postala spet plodna. »Naše proizvode tržimo pod blagovno znamko Demeter, ki je po vsem svetu sinonim najodličnejše hrane. V Sloveniji ima tak certifikat le 35 od skupaj 3500 ekoloških kmetij,« pravi Zvone Černelič.

Tretjino pridelka prodajo na domu, pomemben del pa tudi na ljubljanski tržnici, kamor prihajajo dvakrat na teden. Pri kmetovanju sodelujejo vsa družina in sezonski delavci. Pri energetski preskrbi uporabljajo fotovoltaiko, med priložnostmi, ki bi jih lahko izkoristili ekološki kmetje, pa sogovornik omeni tudi pridelavo oljčne repice, iz katere se pridobiva biodizel. »Zdravo pridelana živila so precej bolj hranljiva kot neekološki proizvodi, velikim količinam mesa bi se morali odpovedati v korist zelenjave, sadja in žit, tako bi vsi lahko dobro živeli,« zagotavlja. Slovenija pa bi po njegovem mnenju morala postati v celoti ekološka, saj imamo vse pogoje, da bi nam to uspelo.