Neomejen dostop | že od 9,99€
Sloveniji po šestih mesecih predsedovanja svetu Evropske unije ni uspelo popraviti slabega začetnega vtisa. Vse od prvega dne in obiska evropske komisije, ki je potekal v nenavadno napetem ozračju, so v ospredje šestmesečnega projekta prihajala vprašanja o financiranju STA, blokadi imenovanja delegiranih tožilcev, najpomembnejši zunanjepolitični projekt leta pa je zaznamovalo tudi vladno obračunavanje s predstavniki medijev in evropskih institucij.
»Vlada Janeza Janše je že pred začetkom predsedovanja poskrbela za veliko slabe volje in sumničavosti ter med predsedovanjem vsaj na politični ravni ni naredila ničesar, da bi ta vtis popravila. Kvazi začasno imenovanje [delegiranih] tožilcev Evropskega javnega tožilstva in dogovor o financiranju Slovenske tiskovne agencije za letos, oboje tako rekoč v zadnjem trenutku, sta preveč prozorna manevra, da bi kdorkoli v Bruslju resno spremenil mnenje,« je svoj pogled na razplet šestmesečnega projekta strnil bloger in politični analitik Aljaž Pengov Bitenc.
Kljub nekaterim dosežkom bo po njegovem mnenju drugo slovensko predsedovanje v spominu ostalo predvsem po ravnanju vlade, seznam spodrsljajev pa je dolg. »Verjetno ima vsak svojega 'favorita'.«
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji