Skoraj polovica anketiranih bolj ali manj nepripravljenih na cepljenje

V Sloveniji se je danes začelo množično cepljenje tudi za odrasle, ki so mlajši od 50 let. Še vedno pa bodo glede na veljavno strategijo prednostno cepili starejše in ranljive skupine. Strategija cepljenja po pojasnilih vodje svetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović namreč ni spremenjena. Kateri dejavniki vplivajo na odnos do cepljenja, raziskuje tudi ekipa slovenskih raziskovalcev.

Ana Slavec, Mojca Šoštarič Zvonar in Janez Štebe so v sodelovanju s skupino poljskih, madžarskih in romunskih raziskovalcev (ter ob podpori podjetja Valicon in skupnosti Sledilnik covid-19) izvedli raziskavo o počutju in odnosu do cepljenja med pandemijo covida-19, ki bo prispevala k boljšemu razumevanju zadržkov do cepljenja. Namen študije je v proučevanih štirih državah ugotoviti, kako so stališča in pripravljenost za cepljenje povezani z informiranostjo, psihofizičnim počutjem in različnimi socio-demografskimi značilnostmi, vključno z versko pripadnostjo in politično usmerjenostjo.



»Čeprav je tri četrtine vprašanih vsaj nekoliko zaskrbljenih zaradi virusa, skoraj polovica vprašanih trenutno izraža večjo ali manjšo nepripravljenost za cepljenje, če jim bo to ponujeno in priporočeno. Med razlogi za zadržanost do cepljenja prevladujeta strah pred morebitnimi stranskimi učinki in zaskrbljenost zaradi varnosti cepiva,« povzemajo ključne rezultate raziskave.

Nekaj več kot polovica meni, da programi za cepljenje zavajajo

Večini se zdi najbolj skrb vzbujajoč dejavnik morebitnih nepoznanih, nepredvidenih ali neodkritih učinkov cepiv, kar 81 odstotkov jih je označilo, da jih vsaj nekoliko skrbijo nepoznani učinki cepiv v prihodnosti. Podobno so se odzvali tudi pri strinjanju s trditvijo, da se lahko pri cepljenju pojavijo problemi, ki jih morda še nismo odkrili, in skoraj dve tretjini jih meni, da cepiva lahko povzročijo nepredvidene probleme pri otrocih, med drugim kažejo rezultati.

Malo manjše (med polovico in dvema tretjinama) je strinjanje s trditvijo o zavajanju in dobičkih podjetij ter različnih avtoritet v nasprotju s koristmi za ljudi; najbolj so se vprašani strinjali s trditvama, da cepiva farmacevtskim podjetjem prinesejo veliko dobičkov, nimajo pa pozitivnih učinkov na običajne ljudi, ter da avtoritete promovirajo cepljenje zaradi tehničnih dobičkov, ne zaradi zdravja ljudi; nekaj več kot polovica je tudi prepričanih, da pomenijo programi za cepljenje veliko zavajanje.


 

Nizko zaupanje, da bodo cepiva zaustavila resne infekcijske bolezni

V primerjavi z negativnimi učinki cepljenja pa so trditve glede pozitivnih učinkov cepljenja nižje. Le četrtina nekoliko soglaša s trditvijo, da se po cepljenju počutijo varne, in tretjina, da se počutijo zaščitene. Nizko je tudi zanašanje na to, da bodo cepiva zaustavila resne infekcijske bolezni (38 odstotkov). Pri tem je petina ali manj nevtralnih, torej takih, ki niti soglašajo niti ne soglašajo z idejo o zaščitni vlogi cepiv.

Najmanjša pripravljenost za cepljenje je pri starostni skupini od 30 do 44 let, a kot opozarjajo avtorji raziskave, je treba pri interpretaciji rezultatov za starostno skupino 60–75 let upoštevati, da je pri tej skupini večji delež že cepljenih in v anketi niso sodelovali.





Skoraj 37 odstotkov vprašanih vsaj nekoliko soglaša s trditvijo, da se bodo cepili, če jim bo cepivo na voljo in priporočeno, medtem ko jih je 16 odstotkov neopredeljenih, skoraj polovica pa jih (vsaj nekoliko) ne soglaša. Pri 81 odstotkih vprašanih torej na odnos do cepljenja pomembno vpliva zaskrbljenost zaradi možnih stranskih učinkov in pri 77 odstotkih varnost cepiva. Dve tretjini vprašanih je kot glavni zadržek navedlo, da je cepivo novo, torej bi si želeli najprej videti, kako cepivo deluje pri drugih ljudeh, 62 odstotkov pa se jih je izreklo, da ne zaupa vladnim zagotovilom o varnosti in učinkovitosti cepiv. Za dobro polovico je pomemben razlog prepričanje, da cepivo ne bo delovalo.