Zdravstvo potrebuje dodatnih 500 milijonov evrov na leto, je ocenil kandidat za ministra za zdravje na zaslišaju v parlamentu.
Galerija
Predstavitev kandidata za ministra za zdravje Sama Fakina pred odborom DZ za zdravstvo, 5. september 2018
Pravo olajšanje je bilo čutiti in neke vrste občudovanje Sama Fakina, kandidata za ministra za zdravje, ko je včeraj poslancem odbora za zdravje skoraj pet ur suvereno pojasnjeval zakonitosti zdravstva, svoje videnje sistema in tudi o boleznih, kar laike fascinira vedno, kadar govorijo zdravniki. O vsem je vedel največ v dvorani, kar ne preseneča: po poklicu zdravnik, nekoč direktor celjske bolnišnice, devet let na čelu zdravstvene blagajne (ZZZS), še dve leti pa direktor zdravilišča. Bolje bi bilo, da bi se "stari maček", kakor so ga označili, prelevil v "tigra in naredil red", je dejal eden izmed poslancev.
12 poslancev za, pet proti Fakinu
Pozabili so, da se pred pičlima dvema letoma prav nobeni stranki ni zdel primeren za nadaljnje vodenje ZZZS; za ministra se jim je zdel ustreznejši. Zanj je glasovalo 12 poslancev, pet jih je bilo proti. Kaj jih je prepričalo?
"Čakalne dobe v specialističnih ambulantah se bodo v letu dni skrajšale na nič oziroma na 14 ali na mesec dni", je najpomembnejša Fakinova napoved, to pa bi dosegel tako, da bi v vsaki bolnišnici pričele delovati po štiri dodatne ambulante. "Brez sodelovanbja zdravnikov ne bomo tega akutnega problema razrešili nikoli," je dejal. Za odpravo ambulantnih čakalnih vrst je potrebnih 10, za bolnišnične čakalne vrste pa 100 milijonov evrov.
V zdravstvu manjka 500 milijonov evrov letno
V sistemu manjka do 500 milijonov evrov letno, in sicer poleg denarja za odpravo čakalnih dob še med 20 in 30 dodatnih milijonov vsako leto zaradi staranja prebivalstva in novih tehnologij, desetino cene storitev pa za naložbe v opremo in v stavbe. Še 150 milijonov evrov bo treba za uvedbo dolgotrajne oskrbe. Že zaradi teh dveh razlogov se bo prispevna stopnja dvignila s sedanjih 13,45, kolikor plačujejo zaposleni, na 15,5 do 16 odstotkov, pa novega denarja za zdravljenje v tem še ne bo. Ali bomo imeli prispevno stopnjo 17 odstotkov, je retorično vprašal Fakin poslance. Iz tega bi bilo sklepati, da se mu ukinitev dopolnilnega zavarovanja pravzarav ne zdi smiselna, saj bodo tolikšno povišanje prispevne stopnje makroekonomisti zanesljivo zavrnili. Kot dodaten finančni vir je napovedal zdravstveni cent (trošarino) od sladkih pijač.
Štiri desne roke ministra
Tudi pri nekaterih drugih vprašanjih se Fakin ni povsem jasno izrekel, kaj bo kot minister predlagal. Je pa dejal, da se bo držal koalicijske pogodbe, z njo se tudi strinja. Ni sodeloval pri njenem sestavljanju. Toda: "Vedno gre za kompromis med željami strank in željami ministrov," je ocenil njeno izvedljivost. Sam bo lahko izbral dva državna sekretarja od predvidoma štirih, preostala dva mu bo dala politika. Kot minister se bo držal zdravniškega vodila "primum non nocere", ne škoduj.
Zavodi kot gospodarske družbe, zdravniki iz javnega sektorja
Najpomembnejši ukrep je učinkovitejše upravljanje javnih zavodov. Treba jih je organizirati po podobi gospodarskih družb, v katerih imajo direktorji ustrezno izobrazbo, individualne pogodbe in temu primerno odgovornost. Zdravnike bi izvzel iz sistema plač javnega sektorja, dvoživke pa odpravil na način: delaj v javnem zavodu ali preidi na trg, bodi samostojen in prodajaj znanje javnim zavodom. Do koncesij ni odklonilen, a jih je treba omejiti na upokojitev zdravnika. Javno zdravstvo je vse, kar je plačano z javnim denarjem, za zavode in koncesionarje morajo veljati enaka pravila. Koncesionarji so namreč organizirani kot gospodarske družbe, javni zavodi pa drugače. Verjame v večje skupine zdravnikov - zadruge.
Koliko zdravnikov in sester manjka je treba izračunati, delo izmeriti, saj so obremenitve zeloneenakomerne. "UKC Ljubljana je imel 2015. leta 3800 sester, UKC Maribor pa za enak obseg storitev 2800".
Notranje rezerve
V zdravstvu je treba poiskati notranje rezerve, meni. Ena še nedotaknjenih je približno 2000 specializantov, ki delajo, a njihovo delo ni zaračunano ZZZS. Navedel je še specializacijo bolnišnic (nobene ne bomo ukinili, pač pa bomo preverili njihovo strokovno varnost in če je ne bo, jo bomo zaprli", zmanjšanju zalog bolnišnic in več opravljenega dela v dnevnih bolnišnicah. Slovenija potrebuje tudi "agencijo za kakovost storitev in ekonomiko cen," je dejal, v naslednjem hipu pa, da "morajo biti cene stvar matematičnega izračuna na ZZZS in da cene zdravstvenih storitev nikakor niso stvar pogajanj", kar je nasprotno. Pač pa so stvar pogajanj cene materialov in nasploh nabav, za njihovo znižanje predlaga razdelitev dobiček bolnišnic med zaposlene in individualne pogodbe za direktorje.
Več nadzora in nasvetov
Poslanci so ga spraševali vsemogoče, predvsem pa menili, da je treba pred zagotovitvijo dodatnega denarja izkoreniniti korupcijo. Fakin je poudaril, da ima sam ničelno toleranco do korupcije, a je nikakor ni 400 milijonov, kot so pred nekaj leti govorili nekateri, to da je neumnost, saj je toliko na primer letni strošek vseh zdravil ali letni strošek vseh materialov v zdravstvu, je dejal. Za korupcijo so odgovorni direktorji, prav pa bi prišlo tudi aktivnejše delovanje računskega sodišča pri izvajalcih, podobno kot obravnavajo ZZZS, kjer je računsko sodišče vsako leto šest mesecev. Poslanci so ga opozorili tudi na to, da mora vzpostaviti mrežo izvajalcev. Opozicija je nad sporazumom koalicije razočarana, priporočila mu je svoj program.
Dobri odnosi ključ do uspeha
Izjemno pomembni so odnosi v zdravstvu, je tudi dejal kanidat za ministra, saj "sliši, da je zaradi odnosov padel elitni program". Z otroškim srčnim programom se ukvarja že tri dni, čeprav še ne ve, ali bo minister. Nasprotuje vsakršnemu mobingu, zaposleni morajo obvladati čustveno inteligenco. Sodelovanje je temelj uspeha. Tudi sam namerava sodelovati z drugimi deležniki v zdravstvu (sestanki vsak mesec), s sindikati in s politično opozicijo. "Nisem kabinetni človek, ki se zapira v slonokoščeni stolp, sem bolj na tleh."
Samo Fakin, ki so mu poslanci včeraj prižgali zeleno luč za ministra, je ocenil sedanje stanje zdravstvenega sistema kot "kar dobro".
Komentarji