Prednost novega angiografa je nizka sevalna obremenitev

V slovenjgraški bolnišnici so včeraj uradno predali namenu nov digitalni angiografski aparat, edini tovrstni v jugovzhodni Evropi. Bolnišnica bo naložbo, vredno dva milijona evrov, plačala sama v prihodnjih petih letih. Nakup angiografa je največja letošnja naložba v koroški regijski bolnišnici, na vrata pa že trka 40-milijonska v nove prostore.

Aparat je zamenjal zastarelega iz leta 2009, ki ni več dovolj dobro služil namenu. »Okvare so bile prevelike, po vseh standardih je bil tudi dvakrat amortiziran,« je povedal Janez Lavre, direktor slovenjgraške bolnišnice. S starim aparatom so do zdaj pregledali od 20 do 30 bolnikov na mesec, z novim aparatom pa jih bodo od 200 do 250, odvisno od potreb in zmožnosti zdravnikov.

V. d. predstojnika oddelka za diagnostično in intervencijsko radiologijo Miran Jeromel je pojasnil: »Na oddelku rutinsko izvajamo posege minimalno invazivne radiološke terapije in diagnostike. S popolno prenovo svojih prostorov smo pridobili operacijsko dvorano in nov večnamenski intervencijski rentgenski aparat, s katerim lahko precej varneje in uspešneje izvajamo posege. Ti posegi so zdaj standard v sodobni medicini. Pomeni, da skozi le dva milimetra veliko luknjico na koži lahko vstopamo v telo, potujemo po žilah in izvajamo terapevtske posege ali neposredno dostopamo v organe, v katerih izvajamo diagnostične ali terapevtske posege. Ta aparat nam to omogoča. Je najsodobnejši, tehnično zelo dovršen. V jugovzhodnem delu Evrope je to prvi tak aparat. Njegova bistvena prednost je nizka sevalna obremenitev za bolnike in osebje ter natančnost ter tudi izredna fleksibilnost pri gibanju.«



Alenka Forte, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je po ogledu angiografa izjavila, da bo bolnišnica z njim lahko opravljala zelo napredne posege. Miran Jeromel je poudaril, da tudi najzapletenejše, tako imenovane hibridne posege, pri katerih sodelujejo radiologi in kirurgi. »Gre za veliko pridobitev v slovenskem prostoru, ki bo v korist celotnemu zdravstvu, in tudi širše,« je povedala Alenka Forte. Spomnila je, da je bila bolnišnica na številnih področjih vedno vodilna. Pri tem je omenila področje urologije, kjer je opravila prve laparoskopske operacije ter bariatrične operacije pri čezmerni debelosti.

V koroški regijski bolnišnici se že pripravljajo za prvo fazo gradnje novih bolnišničnih kapacitet. Ta predvideva rušenje kloštra, kot imenujejo najstarejši del bolnišnice iz leta 1890, ter nadomestno gradnjo na njegovem mestu. Vanjo bodo začasno preselili 150 pacientov iz starega kirurškega bloka (bolnike z oddelka za splošno abdominalno kirurgijo, travmatologijo in ortopedijo), kar bo omogočilo njegovo rušenje ter gradnjo še enega novega objekta tudi na tem prostoru. Za gradnjo na lokaciji kirurškega bloka gradbeno dovoljenje že imajo oziroma je še veljavno, saj so ga ves čas podaljševali, za gradnjo na območju kloštra naj bi ga dobili konec leta. Nova stavba na lokaciji dotrajanega kirurškega bloka bo za nadstropje nižja od sedanje in širša. Nadomestna gradnja na lokaciji kloštra pa bo dvakrat večja, kot je sedanja, pa tudi višja, saj bo imela štiri nadstropja.

Z naložbo bo bolnišnica pridobila 400 bolniških postelj. V celoti naj bi jo končali do leta 2026. Za prvi del projekta, ocenjenega na 40 milijonov evrov, so sredstva že rezervirana v nacionalnem razvojnem programu.