Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Poslušalci in sodelavci Radia Študent so si oddahnili

Študentski poslanci so potrdili spremembe akta o ustanovitvi RŠ in načrtovali delitev skoraj štirih milijonov evrov.
Radio Študent je po dveh mesecih prenehal biti neposredno eksistencialno ogrožen. FOTO: Jure Eržen/Delo
Radio Študent je po dveh mesecih prenehal biti neposredno eksistencialno ogrožen. FOTO: Jure Eržen/Delo
25. 5. 2022 | 21:20
25. 5. 2022 | 21:28
3:35

Po več kot dveh mesecih je študentski zbor Študentske organizacije v Ljubljani (ŠOU) danes nadaljeval sejo, ki so jo zaradi nesklepčnosti, potem ko jo je zapustilo preveč študentskih poslancev, predčasno končali 24. marca. Zaradi tega je usoda Radia Študent (RŠ) dva meseca visela na nitki, saj so na seji odločali o spremembi akta o njegovi ustanovitvi. Študentski poslanci so danes tudi prvič brali finančni načrt organizacije, ki predvideva delitev skoraj štirih milijonov evrov v letošnjem letu.

image_alt
ŠOU onemogoča delovanje Radia Študent

Zaradi spremembe zakonodaje, ki ureja področje delovanja nevladnih organizacij, je moral RŠ spremeniti dva člena v aktu o ustanovitvi, kar bi mu omogočilo, da bi še naprej deloval kot nevladna organizacija v javnem interesu. Brez tega statusa RŠ ne bi več mogel prejemati donacij in deleža dohodnine, s čimer bi bil ob približno polovico vseh letnih prihodkov. V zadnjih letih je bil radio posebnega pomena zaradi vse nižjega financiranja, ki mu ga namenja ŠOU, namreč prisiljen v intenzivne akcije zbiranja donacij.

image_alt
Medij posebnega pomena v boju za preživetje

Rok, do katerega bi ustanovitveni akt morali uskladiti z novim zakonom, je potekel 31. marca, od takrat je RŠ grozila izguba statusa in s tem propad. Danes so spremembe končno izglasovali, poslušalci in sodelavci RŠ pa so si lahko oddahnili.

Delitev denarja

Študentski poslanci so danes prvič brali tudi finančni načrt ŠOU za letošnje leto. Organizacija, ki se v veliki meri financira s pobiranjem deleža honorarjev, plačanih prek študentske napotnice, si letos obeta 3.880.000 prihodkov. Novinar RŠ in poznavalec ŠOU Jernej Meden pa ocenjuje, da bodo dejanski prihodki verjetno še precej višji.

Velik delež, okoli milijon evrov, bo ŠOU predvidoma porabil zgolj za svoj obstoj, od tega 156.000 evrov za honorarje predsedstva. Izmed zavodov bo daleč največ prejel Študentski Kampus, ki mu je za delovanje in izvajanje projektov namenjenih več kot pol milijona evrov. Ob tem Kampus služi tudi z oddajanjem svojih prostorov. Med drugim tako v študentskem Kampusu obratujeta tudi brivnica in picerija.

Zgolj za lastno promocijo pa bo ŠOU letos namenil 71.000 evrov. Kot je pojasnil predsednik ŠOU Klemen Petek, ki je vprašanje o namembnosti teh sredstev označil za provokacijo, bodo ta porabljena za promocijske materiale, kot so »zloženke in obeski za ključe.«

image_alt
Radio Študent ostal brez zadostnih sredstev za nemoteno delovanje

Za delovanje Radia Študent je predvidenih 120.000 evrov, kar je po zagotovitvah vodstva RŠ minimum, ki ga radio nujno potrebuje za svoje nemoteno delovanje. Letošnji proračun radiu obeta precejšnje povečanje sredstev v primerjavi z lanskim letom, ko ŠOU za RŠ sprva ni namenil niti evra, a se je nato, po pritisku javnosti, vdal in mu nazadnje odobril 84.000 evrov.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine