Po Trilarju novo upanje za Udin boršt

Kranj – Več kot sto krajanov Mlake je na upravno sodišče zaradi načrtovane pozidave »pljuč« gorenjske prestolnice Udin boršta in načrtovanega poseka devetih hektarov gozda vložilo skupinsko tožbo proti občini Kranj, nekdanjega župana Boštjana Trilarja pa prijavilo protikorupcijski komisiji. A ta ga, neuradno, ne bo preganjala, ker da sum o korupciji ni dovolj utemeljen.

»Kdo ne bi želel živeti na robu krajinskega parka in minuto od avtoceste?« se v imenu civilne iniciative (CI), ki na sodišču izpodbija občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), sprašuje Špela Sajovic. A za to, da bi na robu Udin boršta lahko postavili sosesko za kakšnih tisoč novih priseljencev v 19 stanovanjskih blokih in 105 individualnih hišah, bi morali degradirati to območje. Krajani so se uničenju odločno postavili po robu tudi s peticijo.

Trilarja obtožujejo, da je v zvezi z Udin borštom vlekel poteze v dobro zasebnih interesov na škodo javnega in za nameček na zadnji dan mandata podpisal še sporno pogodbo o urejanju z družbo Mlaka West, ki občino zavezuje, da osem let ne bo spreminjala odloka o OPPN. Ker je takšna odločitev v pristojnosti mestnega sveta, in ne župana, bo občina pogodbo dala revidirati. Če revizija potrdi sum o oškodovanju, utegne pogodba pasti, hkrati pa obstaja tveganje, da bi morala občina v tem primeru Mlaki West poravnati odškodnino.

Matjaž Rakovec bi gradil drugje

Stališče novega župana Kranja Matjaža Rakovca so na občini obljubili v prihodnjih dneh, a s torkovega sestanka z njim so predstavniki CI odšli precej pomirjeni. Po besedah Sajovčeve so za Rakovca za stanovanjsko gradnjo sprejemljive tudi druge, od Udin boršta okoljsko manj občutljive lokacije, kot Kozolci, Savski otok in Stara Sava. Rakovec bo tožbo dal zunanji pravni službi v pregled, najraje pa bi videl, da investitor od nje odstopi sam. Sajovčeva ocenjuje, da ima sedanja mestna oblast možnost razveljaviti OPPN za Mlako in namensko rabo zemljišč spremeniti v prvotno, gozdno rabo.

Ali Empirika in Mlaka West zmoreta takšen posel?

Zemljišča za načrtovano sporno pozidavo so nekoč pripadala fizičnim osebam, vpogled v e-zemljiško knjigo v primeru štirih večjih parcel pa kaže, da jih je že pred leti odkupovala Heta Asset Resolution, avstrijska slaba banka: leta 2005, denimo, od podjetja Dingel, leta 2007 od Inventorja … Da še niso last družbe Gregorja in Špele Dolenec Empirika, ki je 80-odstotna lastnica že omenjene Mlake West, krajani Mlake sklepajo na podlagi Rakovčevih besed o odstopu od investicije. Petinski lastnik Mlake West je Gregor Mihelič.

Po javno dostopnih podatkih ima Mlaka West 120.000 evrov osnovnega kapitala, medtem ko podatkov o poslovanju v Erarjevi bazi ni, saj so jo ustanovili šele maja lani. Nasprotno pa je Empirika leta 2017 ustvarila 76.000 evrov prihodkov. Odpira se vprašanje, kako bi bila Empirika ali Mlaka West sposobna tolikšnega finančnega zalogaja; samo investicijo v infrastrukturo ocenjujejo na pet milijonov evrov. Pravi investitor je najbrž še zmeraj skrit, domnevajo krajani.