Pahor jutri neformalno z Janšo o mandatarstvu

Ljubljana – Borut Pahor bo jutri v predsedniški palači sprejel Janeza Janšo, da se pogovorita o možnosti, da sestavi novo vlado. V preteklosti so se vsi ti postopki in kombinatorike znali zavleči tudi do štiri mesece.

Srečanje predsednika republike in predsednika SDS, ki je na predčasnih parlamentarnih volitvah dobila največji delež glasov volivcev, je, kot so poudarili, neformalne narave in namenjeno oceni možnosti, da Janša sestavi novo vlado. Pahor je že nekajkrat pojasnil, da namerava mandat podeliti zmagovalcu parlamentarnih volitev. To pa lahko uradno naredi šele po tem, ko mu Državna volilna komisija (DVK) preda uradno poročilo z izidi. V Pahorjevem uradu pričakujejo, da bo to 15. junija – predvidoma danes bodo znani rezultati glasovanja po pošti iz Slovenije, do prihodnjega ponedeljka bodo okrajne volilne komisije počakale še na pošto volivcev iz tujine. Čeprav je DVK gradivo poslala na več kot 96.000 naslovov izseljencev po vsem svetu, je pričakovati, da se jih bo vrnila manj kot desetina. Od slovenskih državljanov, ki so se za stalno odselili, jih je na preteklih volitvah glasovalo v povprečju po nekaj manj kot 8000. Njihovi glasovi ne bodo mogli spremeniti razmerij v parlamentu, lahko pa vplivajo na izbrane kandidate znotraj posameznih strank, če je med njimi zelo majhna razlika.



Če bo DVK 15. junija Pahorju dala uradno poročilo, bo takrat izdal ukaz o sklicu konstitutivne seje parlamenta, ki bo predvidoma 22. ali 23. junija. Med 2. in 5. julijem bodo potekala posvetovanja z vodji poslanskih skupin, najkasneje do 23. julija pa bo moral v državni zbor vložiti predlog za mandatarja. Volitve bodo med 26. in 30. julijem, če bo v parlamentu potrjen, pa bo imel potem 15 dni časa za sestavo ministrske ekipe.

Na vprašanje, kaj pričakujejo od srečanja, so nam iz SDS odgovorili, da ne komentirajo, nobenih informacij pa ne dajejo niti o tem, ali se je Janša že kaj pogovarjal s predsedniki drugih parlamentarnih strank. Odgovarjajo, da je še čas in naj se najprej glave umirijo.

Abstinenca taktičnih volivcev

Preigravanja, kakšne bi bile možne koalicije in kdo je pripravljen sodelovati s kom ter za kakšno ceno, pa so zelo živahna. Marsikdo ne izključuje možnosti predčasnih volitev. Te pa bi bile, kot kaže raziskava Politikon družbe Valicon, najbolj tvegane za LMŠ. Po njihovih ugotovitvah se je vsak osmi volivec (12 odstotkov) o tem, katero stranko bo obkrožil, odločil na dan volitev, skoraj dve petini (38 odstotkov) vseh, ki so se volitev udeležili, pa še en teden pred njimi ni bilo odločenih, koga bodo volili. Pri Valiconu to pripisujejo predvsem nezadovoljstvu z izbiro na eni strani in preveliki razdrobljenosti političnih opcij na drugi. V zadnjih dnevih sta največ pridobili SDS in SMC, največ pa izgubili LMŠ in SD.

Taktičnega glasovanja tokrat ni bilo, saj je umanjkal eden ključnih pogojev, to je dovolj močna stranka na drugem mestu. »Namesto taktične aktivacije, ki smo ji bili priča v letih 2008 in 2011, smo tokrat doživeli abstinenco taktičnih volivcev, kar se je najbolj odrazilo na rezultatu LMŠ in SD,« menijo pri Valiconu. Novinka v parlamentu, LMŠ, ima po ugotovitvah Valicona le tretjino volivcev, ki niso razmišljali o alternativi, med drugimi, ko so jo izbrali, pa je, v Valiconovem vzorcu 2960 anketirancev, prevladoval tipični taktični razlog – da ne bi zmagala neka druga stranka.

Tudi zato, ker ni bilo taktičnega glasovanja, je bila udeležba nizka. Najnižja v skupini od 30 do 34 let (34 odstotkov), od 45 let naprej pa narašča, najvišja je med 75 in 79 leti (90 odstotkov).