Ljubljana – Okužbe se
v Sloveniji tako hitro širijo, da prehajamo na seznam rdečih – torej epidemiološko ogroženih držav. Švedska je Slovenijo že uvrstila na seznam držav, kamor odsvetujejo potovati.
Kdaj bo znova aktiviran državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, še ni znano.
O aktualnem dogajanju sta na novinarski konferenci spregovorila
dr. Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in vladni govorec, veleposlanik
Jelko Kacin. Novinarsko konferenco smo na delo.si prenašali v živo:
Stanje v državi se še ne izboljšuje, večina primerov je še v epidemiološki preiskavi. Ekipa na NIJZ v klicnem centru je polno zaposlena, je povedal vladni govorec Jelko Kacin. Virus ostaja razpršen po celotni državi in se še naprej širi. Precej okuženih še ne zna pojasniti, kje so se okužili.
Kacin je dejal, da se pripravljajo na morebitno aktiviranje še četrte covid bolnišnice.
Pohvalil je
občino Pivka, ki se je zelo hitro prilagodila novim razmeram in je po njegovem lahko zgled preostalim občinam. V Pivki so namreč po odkritih okužbah sprejeli hitre ukrepe in omejili gibanje.
Jelko Kacin. FOTO: Vlada RS
Lepo vreme nas vabi k preživljanju prostega časa in druženju, zato glavni vir hitrega širjenja virusa po Kacinovih besedah predstavljajo tudi zabave, pikniki in celo pogrebi. Zdravstveni inšpektorji še vedno preverjajo upoštevanje ukrepov. Od 4. septembra do danes so obiskali 1093 objektov in izrekli 34 glob fizičnim osebam zaradi nenošenja mask v zaprtem prostoru.
Kacin je poudaril še, da bo država naredila vse, da se življenje ne ustavi in da se šolanje normalno nadaljuje. Po njegovem pa kot družba zmoremo več, kot smo pokazali doslej.
Gospodarske družbe je pozval k samozaščitnemu preventivnemu ravnanju.
Ključno je prilagajanje delovnih organizacij
Če hočemo z virusom živeti, moramo biti od njega pametnejši, in to je z doslednim upoštevanjem pravil precej preprosto, je dejala Urška Blaznik iz NIJZ. Po njenem je ključno, da se delovne organizacije prilagodijo in delo organizirajo tako, da bo druženja čim manj, da bo zagotovljena ustrezna medosebna razdalja in da se bo zaposlene čim bolj spodbujali k umivanju in razkuževanju rok.
Vsak, ki je nekje zaposlen, mora po besedah Blaznikove točno vedeti, kdo je odgovoren, pooblaščen za ukrepe, ki se v določeni delovni organizaciji izvajajo. Sestankov naj bo čim manj, ti pa naj bodo čim krajši, je pozvala govornica.
V domačem okolju moramo biti pozorni, s kom se družimo, in paziti na zdravstveno občutljive ljudi. Zasebno se lahko združujemo do deset ljudi, do 50 zgolj, če imamo seznam z vsemi kontakti, je pojasnila Blaznikova. Vsako zbiranje je tvegan dogodek, pa čeprav je na prostem. Zato je treba upoštevati priporočila, je dejala strokovnjakinja.
Od 4. septembra do danes so inšpektorji obiskali 1093 objektov in izrekli 34 glob fizičnim osebam zaradi nenošenja mask v zaprtem prostoru. FOTO: Jure Eržen/Delo
V tem trenutku poteka v Sloveniji kar nekaj kriznih sestankov, je Kacin odgovoril na vprašanje, kdaj bi bil v državi lahko znova aktiviran državni načrt zaščite in reševanja. V UKC Ljubljana se že pripravljajo na sprejem večjega števila covid bolnikov in nekatere bolnike selijo na druge lokacije po Ljubljani.
»Danes bo o pripravah na peti koronski paket razpravljala koalicija, jutri pa se bo na temo zamejitve virusa sestala krizna skupina, tako bo do četrtka vse pripravljeno za sprejetje na vladi,« je še dejal Kacin.
Slovenija še vedno zelen otok
Vlada je 31. maja razglasila konec epidemije in naložila odgovornim, naj dopolnijo načrte za ukrepanje ob epidemiji. Nekateri so se zelo intenzivno lotili tega. Šolstvo se je npr. zelo dobro pripravilo na to, NIJZ je zaposlil dodaten kader, zdaj bo odprl že drugi klicni center. Vladni govorec pa nima pozitivnih vesti, da se bi kaj dosti dogajalo na nivojih zdravstvenih domov, zato bo vlada sklicala direktorje ZD, da bi ljudem zagotovili boljšo dostopnost do zdravnikov in da se bodo ti lahko v realnem času odzvali na zaostrene razmere.
»Slovenija je sicer še vedno zelo zelen otok v primerjavi s soseščino in vsi nas vidijo kot rešitev, ne problem. Če bomo razglasili epidemijo, pa je vprašanje prihodnosti.« Bližnje ali daljše, Kacin ni hotel špekulirati. Upa, da bomo z ukrepi in ozaveščanjem ljudi zmogli še kar nekaj časa. »Če bo vreme lepo, ne bo nizkih temperatur in manj drugih viroz, potem bo tudi manj hudih posledic za ranljive skupine, ki bi jih prizadel novi virus.«
Komentarji