Odslužijo zaporno kazen, potem pa ne najdejo dela

Večina nekdanjih zapornikov po prestani kazni ne najde zaposlitve. Ni malo takšnih, ki je niti ne iščejo. Tisti, ki jo, pa naletijo na marsikatero oviro. Na prostost je lani odšlo 1431 obsojencev in mladoletnikov, na delo pa se jih je lahko takoj podalo 25,9 odstotka.

»Eno najtežjih obdobij za obsojenca je obdobje predodpustne faze. Takrat živi v veliki negotovosti in se intenzivno ukvarja z vprašanjem, kaj ga čaka zunaj,« pravi predstojnica instituta IPSP Zuzanna Kraskova, ki zapornikom zagotavlja psihosocialno pomoč. Med težave, ki jih navaja, spadajo tudi tista o delu in zaposlitvi, vendar nekaterih, sistemskih, ne morejo rešiti sami, še zlasti če so za rešetkami več kot šest mesecev.

Kdor je bil pred prestajanjem kazni v delovnem razmerju, mu delodajalec po šestih mesecih v zaporu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi. Od skupaj 3566 zapornikov jih je lani zaradi prestajanja kazni brez dela ostalo 174. Kdor je bil v tem času prijavljen na zavodu za zaposlovanje (ZRSZ), ga po šestih mesecih ne vodijo več v evidenci brezposelnih. Po podatkih zavoda so lani tako izbrisali 155 ljudi.


 

Na delo že v zaporu

Se pa lahko šest mesecev pred odpustitvijo zaporniki prijavijo v program aktivnega iskanja zaposlitve, ki ga v sodelovanju z zapori izvaja zavod za zaposlovanje. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) navaja, da se je zanj odločilo 507 obsojencev in mladoletnikov (34,5 odstotka): še pred odpustom se je uspelo zaposliti petim, po odpustu pa še 349. Torej 74,1 odstotka jih ni imelo urejenega dela.

Kot dober zgled so poudarili primer zapora ob koncu tedna, ki obsojencem ob nastopu kazni omogoči, da ostanejo v rednem delovnem razmerju in med drugim ohranijo ekonomsko neodvisnost. Tako imenovani vikendzapor je lani prestajalo 135 obsojenih.

Za boljšo samopodobo in proti predsodkom

Že med prestajanjem kazni lahko zaprte ljudi razporedijo tudi na delo na zavodu ali pri pravnih in fizičnih osebah zunaj zavoda. Delajo na Javnem gospodarskem zavodu Rinka in opravljajo hišna dela, denimo v kuhinji, pekarni, razdeljevalnici hrane, pralnici, pri vzdrževalnih delih, čiščenju okolice zavoda, vrtnih in drugih podobnih delih), na Dobu tudi v podjetju, ki deluje na območju zavoda.

URSIKS se zaveda, da je ljudi, ki v zaporu niso delovno aktivni in so zato slabše pripravljeni na življenje zunaj rešetk, precej, zato so v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo in njihovim projektom inovativen.si pripravili javni natečaj za izbor promocijskega izdelka za lažje vključevanje zapornikov v družbo.

Pravijo, da želijo izbrati izdelek, ki »simbolično in vizualno sporoča pomembnost učenja iz napak in odpravlja predsodke o zaprtih ljudeh kot družbeno in delovno manj zaželenih članov skupnosti, obenem pa predstaviti tržno zanimiv produkt«.

Čeprav od leta 2016 izvajajo projekt Razvoj delovnih kompetenc, v katerega sta bili lani vključeni 502 osebi, tudi sami ugotavljajo, da v zaporih ni dovolj dela za vključitev večjega števila zaprtih ljudi v delovni proces. Za delo pri projektu inovativen.si bodo plačani, pridobili bodo veščine, zaradi katerih se bodo po prestani kazni lažje vključili v trg dela, zmanjševala bi se tudi brezposelnost in odvisnost od socialnih transferjev. Predvidevajo, da bodo tako dobili še možnost za pozitivno potrditev in s tem za rast samopodobe, v širši družbi pa bi pripomoglo k odpravljanju predsodkov.


 

Neenakopravni pri odpustu

Tudi Lea Jakič Hiti z zavoda Šentprima, kjer izvajajo zaposlitveno rehabilitacijo, pri svojem delu z ljudmi, ki imajo težave pri zaposlovanju, opaža, da imajo zaporniki med prestajanjem kazni ozek izbor možnosti dela. Pri tem jih zavirajo še pomanjkanje delovnih izkušenj in navad, nizka izobrazba in nihajoča motivacija za delo, ki je povezana z višino plače. »Nekateri lahko na črno, s priložnostnimi deli, na mesec zaslužijo več, kot znaša minimalna plača.«

Po njenih ugotovitvah bi bila motivacija za vključevanje v ponujene dejavnosti večja, če bi imeli zaporniki tudi bolj enakopravne možnost za zaposlitev po odpustu. »Zavedajo se, da se ob velikem številu brezposelnih in pomanjkanju delovnih mest manj konkurenčni kot drugi in da so jim v najboljšem primeru na voljo slabše plačana, občasna, fizična dela.«

V svojem raziskovalnem delu je ugotovila, da jih deloma onemogoča tudi država, saj nekatere družbene skupine v procesu vstopanja na trg dela vključuje, druge pa izključuje. Pri prijavi v program aktivne politike zaposlovanja imajo prednost tisti, ki še niso bili vključeni v noben ukrep. Izključujoč je tudi del zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki opredeljuje, da se na zavod lahko prijavijo šele šest mesecev pred iztekom kazni. »Čas prijave na zavod pa je pogost kriterij za vključitev v različne programe zaposlovanja, na primer v program javnih del za brezposelne, ki so več kot 12 mesecev neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih.« Poleg tega obsojenci, ki v zaporu delajo, praviloma niso pokojninsko zavarovani, niti jim ne teče delovna doba. »Zato so prikrajšani za izpolnjevanje pogojev za upokojitev,« pravi Jakič Hitijeva.

V takšnih okoliščinah obstaja možnost, da »se začaran krog povratništva znova zavrti«, opozarja Zuzanna Kraskova.