Manj kot polovica istih imen, med njimi le 22 žensk

Ljubljana – Državni zbor bo v novem mandatu dobil precej drugačno podobo, kot jo je imel doslej. Med drugim bo v njem precej manj žensk, kot jih je bilo v zadnjih dveh sklicih, poslavlja pa se tudi nekaj dolgoletnih poslancev.

Janez Janša kot vodja SDS ni samo relativni zmagovalec zadnjih volitev, ampak tudi absolutni prvak po številu mandatov, ki jih je dobil, ko je bil izvoljen v državni zbor. Je edini, ki mu je doslej to uspelo na vseh državnozborskih volitvah, tokrat je dobil več kot 39 odstotkov podpore v volilnem okraju Grosuplje oziroma konkretno 6960 glasov, kar je v absolutni številki tudi največ med vsemi kandidati. Od kandidatov SDS so Branko Grims, Anja Bah Žibert in Karmen Furman prejeli po več kot 4000 glasov. Za primerjavo – za vse nove poslance SNS skupaj je glasovalo 3584 ljudi.

Eni predsedniki uspešni, drugi manj

Marjan Šarec (LMŠ) je v Kamniku dobil 6122 glasov (36,4 odstotka), prvaka NSi Mateja Tonina pa je podprlo 2465 ljudi (14,6 odstotka). V istem okraju se Aleš Hojs na listi SDS ni uvrstil v parlament, čeprav je glas zanj oddalo 3115 volivcev.
Luko Mesca (Levica), ki je kandidiral v dveh okrajih, je v obeh skupaj obkrožilo 3594 volivcev. Predsednika SD Dejana Židana je na Ptuju izbralo 2771 volivcev.

Med predsedniki strank, ki so se uvrstile v državni zbor, je najslabši rezultat dosegel Karl Erjavec. Čeprav pooseblja Desus, ga v Tržiču ni podprlo niti 400 volivcev oziroma le slabih šest odstotkov v okraju.

Še bolj paradoksalen je položaj Alenke Bratušek. Precej enotna je ocena, da je njena osebna zasluga, da je s fokusirano in dosledno kampanjo dosegla, da se je Stranka Alenke Bratušek obdržala v parlamentu. Čeprav je glas zanjo oddalo 2397 volivcev in je bila v absolutni številki deležna najbolj množične podpore med vsemi kandidati stranke, v državnem zboru ni dobila sedeža, saj njen rezultat pomeni 11,15 odstotka v kranjski volilni enoti. Prehitel jo je bohinjski župan Franc Kramar s 13,85 odstotka glasov, čeprav je zanj volilo 1050 ljudi, vsi drugi njeni poslanci pa so dobili celo po manj kot tisoč glasov. Med njimi ni nobene ženske. Prav tako je ni v poslanski skupini Desusa. Tako kot je zdaj videti sestava državnega zbora, kar pa se bo zagotovo spremenilo z oblikovanjem vlade in imenovanjem ministrov, je v tem sklicu samo 22 poslank oziroma 24 odstotkov, torej precej manj kot v letih 2014 (32 poslank) in 2011 (28).

​Slavni niso prestopili praga

Bratuškova ni edina od predstavnikov ljudstva, ki so v parlamentu sedeli več mandatov in so tokrat, po dosedanjih rezultatih, ostali pred vrati – med njimi so še Vinko Gorenak in Ljubo Žnidar (SDS), Peter Vilfan, Primož Hainz, Julijana Bizjak Mlakar (vsi Desus), Jani Möderndorfer (SMC). Sta se pa v poslanske klopi po enem mandatu odsotnosti vrnila Alenka Jeraj in Zvonko Černač (SDS).

​Šestintrideset dosedanjih poslancev je obdržalo »službo«, ta statistika pa se lahko spremeni s sestavo vlade. Tisti, ki niso bili ponovno izvoljeni in jih prejšnje delovno mesto ne čaka, lahko šest mesecev po prenehanju mandata prejemajo nadomestilo v višini 80 odstotkov zadnje poslanske plače. Poslanske skupine SDS, NSi in Levice so praktično obdržale vse člane in dobile še nove.

Kar nekaj prepoznavnim kandidatom, ki so bili sicer uveljavljeni na drugih področjih, ni uspela selitev v zakonodajno vejo oblasti. Pod pragom vstopa so ostali glasbenica Alenka Gotar (SDS), pevec Lado Leskovar, košarkar Saša Dončić (oba Desus), dolgoletni sindikalist Dušan Semolič, skladatelj Goran Šarac, gospodarstvenik Dušan Olaj, mednarodna pravnica Dominika Švarc Pipan (vsi SD), nekdanji direktor Leka Vojmir Urlep (LMŠ), igralka Lara Jankovič, sindikalist Goran Lukić, humanitarec Milan Jakopovič (vsi Levica).

Čeprav je SMC edina med »strankami novih obrazov«, ki ji je po izjemnem rezultatu na enih volitvah uspelo ostati v državnem zboru – Pozitivna Slovenija in Državljanska lista, na primer, po štirih letih nista prestopili parlamentarnega praga – se ji je število poslanskih mest bistveno zmanjšalo, s 36 leta 2014 na deset. Pa še med temi so mesto v državnem zboru obdržali le Milan Brglez, Janja Sluga, Igor Zorčič in Branislav Rajić. Poleg njih bosta poslanca tudi dosedanji premier Miro Cerar in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Dobršen del dosedanje vladne ekipe sploh ni kandidiral, med tistimi, ki so, pa se v parlament ni uspelo uvrstiti Andreji Katič in Anji Kopač Mrak (SD), Petru Gašperšiču (SMC), od Desusovih pa poleg Erjavca še Antonu Peršaku in Ireni Majcen.

Nadomestnih županskih volitev ne bo

Med novimi poslanci je pet županov. Poleg kamniškega Marjana Šarca (LMŠ) še na listi Stranke Alenke Bratušek Franc Kramar (Bohinj) in Marko Bandelli (Komen), pri NSi Martin Mikolič (Rogatec) in pri Desusu Jurij Lep (Selnica ob Dravi). Glede na to, da bodo jeseni lokalne volitve in da bo med dnem, ko se bo konstituiral državni zbor, ter dnem, ko se bodo začela volilna opravila, manj kot 60 dni, je to prekratko obdobje, da bi lahko izpeljali nadomestne volitve. Če se bodo vsi odločili, da ostanejo v državnem zboru, bodo zaradi nezdružljivosti funkcij morali pooblastiti podžupane za vodenje občin v tem času.

Tudi za izboljšanje materialnega položaja?

V DZ so se uvrstili tudi trije podžupani, in sicer piranska podžupanja Meira Hot (SD) ter izolska podžupana Gregor Perič (SMC) in Felice Žiža (narodnosti).

Bistveno več, kot je bilo na kandidatnih listah znanih, je bilo popolnih novincev brez izkušenj v politiki. Za vstop v parlament se je, kot je znano, potegovalo 25 političnih strank oziroma list. Med 1631 kandidati je bil po podatkih državne volilne komisije vsak peti brezposeln ali upokojenec. Delež teh, ki so s kandidaturo torej želeli tudi izboljšati svoj materialni položaj, je kar 21,15 odstotka oziroma 625 kandidatov. Koliko od njih je bilo v resnici izvoljenih, volilna komisija ne razkriva, ker so objavljeni izidi delni, in ne končni, pojasnjujejo. Tudi izobrazbena struktura kandidatov kaže, da se uspešni aktivni ljudje na položajih težko odločijo za to, da bi se podali v politiko. Dobrih 38 odstotkov kandidatov na tokratnih volitvah ima le srednješolsko ali nižjo izobrazbo.