Neomejen dostop | že od 9,99€
Pravoslavni verniki so se ob prazniku teofanije (srbs. bogojavljanje) tradicionalno zbrali na celjski Špici in plavali za križ. Ker je bil tokrat praznik Gospodovega razglašenja in Jezusovega krsta v reki Jordan po pravoslavnem koledarju na nedeljo, se je na bregu Savinje zbralo rekordno število gledalcev. 22 plavalcev (med njimi tudi dečka) iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Ukrajine je spodbujalo po ocenah organizatorjev okoli 500 obiskovalcev.
Plavalci so pred vstopom v vodo, ki je imela danes slabe štiri stopinje Celzija, najprej pokleknili h krajšemu obredu. Po molitvi in blagoslovu ter poljubu križa so en za drugim odšli proti Savinji. Tokrat niso tekmovali, kdo bo prvi priplaval do križa, ampak so prepustili, da sta do križa prva priplavala 13-letni Tim Mamić in 12-letni Mladen Stjepanović. Oba sta se z mrzlo vodo pogumno spopadla, zakaj je sploh šel plavat, pa je Tim odgovoril: »Videl sem, kako se ljudje opogumijo in sem šel še jaz. Bilo je odlično, ampak zelo ledeno.«
V preteklih letih, ko so tekmovali, kdo bo prvi priplaval do križa, se ga je večkrat prvi dotaknil in ga poljubil Dejan Moćić. »Otrokoma smo prepustili zmago, smo bili pa njuni varnostniki,« je s širokim nasmehom povedal Moćić. Dodal je, da je v Celju plavanje za križ postalo lepa tradicija: »Predvsem je to druženje, hvala Bogu imamo podmladek. Želimo, da nadaljujejo našo tradicijo. So bili pa danes idealni pogoji za plavanje, ki sta ga otroka zelo popestrila, celo pot v vodi sem se smejal.«
Za križ plavajo dejansko proti toku. Malce višje je križ na posebnem podstavku, okrašenem z rožami, držal in ves čas stal v vodi Dragan Aleksić. Pred 16 leti se je v Slovenijo priselil iz Bosne in Hercegovine, iz Jajca, kjer je enkrat plaval za križ. V Celju je bil na plavanju za križ že petič: »To je pravoslavna verska tradicija. Nekaj časa tega ni bilo, zdaj se vse bolj vračamo Bogu, veri. Imamo ljudi, ki nas podpirajo.«
Aleksić se z nasmehom spominja, ko je prvič plaval v Celju: »Prišel sem bolan, prosili so me, naj ne grem v vodo. Ko pa se je začel blagoslov, sem začutil, da moram noter. Od takrat smo vsako leto tu. Tudi v času kovida smo obdržali tradicijo. Ko stojiš v vodi na mestu, je res drugače, kot če plavaš, ampak dejansko ne čutiš mraza. Ven sem prišel bolj topel kot večina, ki nas je gledala. Voda je imela danes štiri stopinje, zunaj je bilo pa minus 1. V vodi je kar prijazno.«
Dogodek vsako leto organizira Zveza srbske diaspore Slovenije in srbska pravoslavna cerkev v sodelovanju s celjskimi kajakaši. Ko so pred leti s tem začeli, so bili prav v Celju prvi, ki so plavanje za križ pripravili severno od hrvaške meje, je dejal eden izmed organizatorjev David Tepić. Vesel je, da se je tradicija prijela: »Ko smo prvič plavali, nas je bilo zelo malo, tudi gledalcev skoraj ni bilo. Naproti nam je prišel naš veliki prijatelj Dušan Konda (predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje, op. p.). Vsako leto smo tu, da pokažemo naše verske in kulturne običaje. Vesel sem, da nas je prišlo spodbujat veliko someščanov, ki niso pravoslavne vere. Celje nas je lepo sprejelo.«
Že nekaj časa v mestu iščejo tudi možnosti za izgradnjo nove pravoslavne cerkve. Kot je dejal podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar, občina zadnji dve leti podpira prizadevanja verskih skupnosti za njihovo delovanje v urejenih prostorskih pogojih: »S srbsko pravoslavno cerkvijo v zadnjih dveh letih aktivno sodelujemo in ji pomagamo priti do ustrezne lokacije. Trenutno pripravljamo nov prostorski akt, ki bo osnova za gradnjo cerkve na ustrezni, mestotvorni lokaciji. V lanskem letu smo pridobili ustrezne strokovne podlage, župan pa bo v naslednjih tednih podpisal sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bo obravnaval širše območje kongresno-sejemskega kompleksa pod Golovcem.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji