Kako pomembna je strokovna fizioterapija po padcu?

Kako pomembno je, da imajo starejši po operaciji ob zlomu kolka ustrezno strokovno fizioterapijo, bodisi v domu za starejše, če so tam nastanjeni, bodisi doma? Fizioterapevtska obravnava starejših je specifična in mora biti individualno prilagojena vsakemu posebej. Pri starostniku s poškodbo skeletnega sistema je pomembna predvsem prava izbira terapevtskih postopkov, ki pa upoštevajo njegove zmožnosti in omejitve. Pri starejših je pomembno, da terapevtske vaje potekajo čim bolj po enakem zaporedju, vaje izvajamo počasi, navodila ponavljamo in večkrat preverimo, ali nas je človek pravilno razumel, naredimo vmesne počitke, sočasno pa upoštevamo stanje vida, sluha in razumevanja, naša navodila so jasna, kratka in dovolj glasna.

V petnajstih letih, kolikor delam na travmatološkem oddelku, sem spoznal, da starostnik s poškodbo skeleta pri fizioterapiji potrebuje veliko spodbujanja, učenja, natančnih navodil, veliko pohvale in priznanja, predvsem pa veliko potrpežljivosti in časa, toda samo tako lahko zopet vrnemo življenje letom.



Ali se tega v ustanovah oziroma domovih in svojci bolnikov, če ti živijo doma, dovolj zavedajo? Ko človek po padcu obleži, so posledice največkrat hude, do takrat, ko se spet postavi na noge, je težka pot, nekateri se tudi ne, ali ni tako? Zavedanje o pomenu fizioterapije oziroma zgodnje mobilizacije poškodovane starejše osebe je vedno večje. Velja poudariti, da je za uspešno rehabilitacijo zelo pomembno tudi sodelovanje starostnika, svojcev in seveda različnih institucij. Če bi moral fizioterapijo opisati z eno besedo, bi rekel, da je učenje običajnih gibalnih vzorcev, ki jih je človek zaradi poškodbe pri padcu izgubil, in to učenje zadeva tako bolnika kot svojce.

Na našem oddelku so za svojce vrata vedno odprta, tudi kadar ni čas obiskov, saj si jih želimo aktivno vključiti v program fizioterapije ter jih naučiti terapevtske vaje, ki jih bodo izvajali v domačem okolju.


Menim pa, da je v fizioterapiji na domu velik potencial, ki bi razbremenil zdravstveno blagajno in prenatrpane negovalno-rehabilitacijske ustanove. V bolnikovem domačem okolju bi lahko izvajali preventivne in vzdrževalne programe (na primer trening ravnotežja), obravnavali akutna in kronična stanja (na primer kako zmanjšati bolečino), prav tako bi lahko izvajali rehabilitacijske programe (denimo po zlomu kolka) in paliativno oskrbo (na primer izboljšanje dihalne funkcije, preprečevanje razjed zaradi pritiska).

Taka oblika fizioterapije je starejšim dostopna (velikokrat je problematičen prevoz starejšega bolnika na terapijo, čakanje v ambulantah …) in do njih prijazna, saj dokazano olajša prehod iz bolnišnice v domače okolje.