Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Iščejo romskega kandidata

Volilna komisija ne more izvesti romskih volitev, ker nihče noče biti svetnik. »Romi sredi investicijskega ciklusa«. 
V romskem naselju Vejar se noben prebivalec noče odločiti za kandidaturo. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
V romskem naselju Vejar se noben prebivalec noče odločiti za kandidaturo. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
23. 11. 2019 | 07:00
4:30
Trebnje – Zaradi smrti nekdanjega romskega svetnika Matije Hočevarja bi morale jutri v trebanjskem romskem naselju Vejar potekati nadomestne volitve, a ker se za svetniško mesto ni potegoval nihče od 180 volilnih upravičencev, bo morala posebna občinska volilna komisija vnovič razpisati volitve. In te bodo morali ponavljati toliko časa, da bo zakonu zadoščeno.

Od leta 2002 je v zakonu o lokalni samoupravi določenih dvajset občin, v katerih je treba romski skupnosti, tradicionalno živeči na njihovem območju, zagotoviti pravico do predstavnika v občinskem svetu, s čimer je zagotovljena ustrezna trdnost pravnega varstva tega predstavništva kot posebne pravice romske skupnosti. Med romske občine spada tudi trebanjska.



Po besedah dr. Romana Lavtarja z ministrstva za javno upravo mora občinska volilna komisija v rokih, ki jih določa volilna zakonodaja, ponoviti postopek nadomestnih volitev. Občinski organi morajo zagotoviti polno sestavo občinskega sveta, zato si morajo za uresničitev te zakonske določbe prizadevati ne le volilni, ampak tudi drugi občinski organi.



»Postopke volitev morajo ponavljati toliko časa, dokler ne bo izvoljen romski predstavnik v občinski svet,« je jasen Lavtar.


Med kandidati tudi Slovenka


Trebanjski župan Alojzij Kastelic je povedal, da so tokratne volitve žalostno propadle, zato se namerava zdaj bolj aktivno vključiti v pogovore z Romi, da bi vendarle našli primernega kandidata, ki bi bil kos odgovorni nalogi dela v občinskem svetu. Omenil je kandidata, ki naj bi med petimi sprtimi družinami vendarle dobil podporo, vendar imena za zdaj ne želi razkriti. Po naših informacijah gre za kandidatko, ki piše knjige in se že dobre tri desetletja ukvarja z Romi, vendar težava nastane, ker je Slovenka, v Vejarju ne živi, za povrh pa je še občanka sosednje občine Mirna na Dolenjskem.

Tudi trebanjski župan Alojzij Kastelic se bo vključil v iskanje romskega kandidata. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Tudi trebanjski župan Alojzij Kastelic se bo vključil v iskanje romskega kandidata. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Kastelic je pri iskanju najprimernejšega kandidata zaprosil za pomoč predsednika Foruma romskih svetnikov Darka Rudaša iz prekmurske Pušče, ki ga Romi v Vejarju zelo spoštujejo. Rudaš za Delo: »Naredil bom vse, da skupnost čim prej dobi svojega predstavnika v svetu, saj so trebanjski Romi na sredini investicijskega ciklusa v njihovem naselju«. Po njegovem se lahko zgodi, da razvojne investicije v Vejar zastanejo, kar bi imelo nepopravljive posledice za tamkajšnje Rome. Predsednik Sveta romske skupnosti (romski parlament) Jožek Horvat Muc na naša pisna vprašanja ni odgovoril.


Za krepitev instituta romski svetnik


Razloge, da kandidata med trebanjskimi Romi ni, je po mnenju direktorja urada za narodnosti Stanka Baluha treba iskati tudi v dejstvu, da romski svetniki nasploh nimajo celovite podpore pri svojem delu. »O tem bi se morali vprašati predvsem na državni ravni, saj je bil institut romskega svetnika vzpostavljen z zakonom in je bila Romom dana možnost politične participacije na lokalni ravni.

Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov FOTO: Bojan Rajšek/Delo


V realnosti pa ni narejene nobene celovite analize oziroma razmisleka, kaj bi dejansko romski svetniki pri svojem delu potrebovali in kako bi se jih lahko okrepilo,« je kritičen Baluh, ki opaža, da so težave tudi pri samih Romih in da so pričakovanja romskih prebivalcev do dela svetnika ogromna. »Po drugi strani pa tisti, ki so izvoljeni, nimajo resne želje in resnega namena opravljati to funkcijo. V občinah, kjer imata svetnik in lokalna skupnost resen pristop, so vidni napredki v sobivanju širše družbe, tam, kjer tega ni, pa so težave, ki se kažejo tudi v primerih, ko se išče primernega kandidata,« je prepričan Baluh.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine