Neomejen dostop | že od 9,99€
»Danes imamo prvi rojstni dan. Gibanje Svoboda je v tem času prehodilo ogromno pot. Dosegli smo zgodovinsko zmago na volitvah in postali nosilna stranka v vladni koaliciji. V teh 12 mesecih nismo samo iz nič postavil največjo stranko, ampak tudi pokazali, da smo se pripravljeni soočiti z odgovornostjo. Prevzeli smo odgovornost za največji reformni pritisk kadarkoli. Zavedamo se, da iz politične moči, ki jo imamo, izhaja naša odgovornost do državljank in državljanov,« je ob obletnici povedal predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob.
Letošnje leto so postavili kot ključno za izvedbo reform naše države. Prepričan je, da bodo ob drugem rojstnem dnevu v večji meri te reforme izpeljane. »Ob obletnici se človek vpraša, ali je bila prehojena pot uspešna in odgovor, kar se Gibanja Svoboda tiče, je nedvomno 'da',« je dejal.
Zakon o finančni upravi, ki uvaja možnost sledenja brez odločbe sodišče, kar so nekateri označili za nesprejemljivo, bo koalicija poslala v ustavno presojo. Glasove bodo po besedah predsednika vlade prispevale vse tri koalicijske stranke, tudi SD, ki zakona, spomnimo, ni podprla. Kot je pojasnil Robert Golob, želijo s presojo odpraviti kakršne koli dvome, ki bi kasneje lahko privedli do razveljavitve tega konkretnega člena. »Še preden se začne člen v praks izvajati, želimo dobiti jasno presojo, ali je člen sporen. Na podlagi mnenja zakonodajne službe ocenjujemo, da ni sporen, a na koncu presoja ustavno sodišče,« je pojasnil.
Stranka Gibanje Svoboda je nastala 26. januarja 2022 na temeljih oziroma s preoblikovanjem Stranke zelenih dejanj, ki jo je sicer ustanovil in vodil Jure Leben. Na takratnem kongresu je bil za predsednika izvoljen Golob, ki je stranko aprila tudi popeljal na parlamentarne volitve in z njo dosegel zgodovinsko zmago. Z 41 poslanci so postali največja parlamentarna stranka doslej, vodenje DZ pa je prevzela podpredsednica stranke Urška Klakočar Zupančič.
Pozneje so z oblikovanjem koalicije s SD in Levico postali še največja stranka aktualne vlade, ki jo vodi Golob. Trenutno ima stranka v njej 12 ministrov.
Če je bila njihova poslanska klop večinoma sestavljena iz ljudi brez poslanskih izkušenj, pa sta se na njihovi ministrski listi znašla kar dva nekdanja premiera – Alenka Bratušek in Marjan Šarec –, saj sta se Gibanju Svoboda priključili stranki SAB in LMŠ, s čimer je Gibanju Svoboda do neke mere uspelo konsolidirati strankarski prostor na levi sredini.
Stranka je sodelovala tudi na predsedniških in lokalnih volitvah. Po tem, ko je iz predsedniške tekme izstopila podpredsednica stranke Marta Kos, je Gibanje Svoboda nastopilo s skupnim kandidatom s stranko SD Milanom Brglezom, ki se mu ni uspelo prebiti v drugi krog. Na lokalnih volitvah so osvojili štiri županska mesta in več kot 400 svetniških sedežev.
Marta Kos je najprej odstopila z mesta podpredsednice stranke, kasneje je izstopila še iz stranke. Odločitev je sprejela po sporu med predsednikom stranke Golobom in zdaj že nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar. Bobnarjeva je odstopila 9. decembra lani, funkcijo notranjega ministra pa za zdaj opravlja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji