Kvantitavna merila postajajo vse strožja, študentska mnenja redko igrajo pomembno vlogo.

Galerija
Več študentskih predstavnikov nam je povedalo, da se študentskih mnenj ob habilitacijah profesorjev pogosto ne jemlje resno. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
Dva profesorja, Matjaž Tribušon na AGRFT in Igor Pribac na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki sta v zadnjem mesecu po očitkih o spolnem nadlegovanju študentk izgubila predavateljski mesti, še naprej vzbujata številna vprašanja. Koliko univerzitetnih profesorjev izgubi svoj položaj, kakšni so habilitacijski postopki, kakšno je razmerje med kvalitativnimi in kvantitavnimi kriteriji in kako močan je pri vsem skupaj glas študentov. Stvari se zdijo na prvi pogled preproste, a so daleč od tega. Predvsem pa so skrite očem javnosti. Postopki so namreč tajni.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji