Prostovoljno končanje življenja iz DZ na referendum

Poslanci so po splošni razpravi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja s 64 glasovi proti in devetimi za odločili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga štirje poslanci SD in pet iz Levice. V Svobodi predloga niso podprli, ker so o tem vprašanju že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma.

Namen predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v DZ lani vložilo društvo Srebrna nit s podporo volivcev, je pacientu, ki doživlja zanj neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja sprejemljiva možnost lajšanja, brez napak in zlorab, omogočiti dostojanstveno smrt, ki temelji na dobro informirani odločitvi pacienta. Predlog še določa, da lahko zdravnik ali drugi zdravstveni delavec pri pomoči pacientu pri prostovoljnemu končanju življenja uveljavi ugovor vesti.

Poslanci razdeljeni

V Svobodi menijo, da je predlog zakona dobro pripravljen in da je primeren za nadaljnjo obravnavo. »Menimo pa tudi, da je vprašanje zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pomembno družbeno vprašanje, ki terja širšo družbeno razpravo,« je pred glasovanjem o predlogu dejala poslanka Svobode Tereza Novak. S spletnega mesta DZ je razvidno, da so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Vsebina pobude pa še ni dostopna.

Državljanska pobuda pred parlamentom

Poslanske skupine so se v splošni razpravi strinjale, da je treba urediti področje paliativne oskrbe. Koalicija in opozicija pa sta bili glede tega, ali vprašanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zakonsko urediti, na povsem različnih bregovih.

V SDS in NSi ostro nasprotujejo predlogu. Menijo, da je treba predvsem omogočiti dostop do lajšanja bolečin in hitrejši dostop do paliativne oskrbe. 

Pravica do pomoči pri trpečem koncu življenja bližja?

V SD menijo, da je predlog lahko koristen in menijo, da bi o vprašanju glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja morali odločati državljani. V Levici predlog soglasno podpirajo. Menijo, da posameznik najbolje ve, kaj je zanj dostojna smrt. Poleg tega poudarjajo, da bi predlog zakona omogočil pomoč pri prostovoljnem končanju življenja le tistim, ki so neozdravljivo bolni, in tistim, ki neznosno trpijo.

Pomagati pacientom, ki neznosno trpijo brez upanja

Predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je v DZ vložilo društvo Srebrna nit s podporo volivcev. Eden od avtorjev predloga zakona Andrej Pleterski je v obrazložitvi na seji DZ dejal, da je namen predlaganih zakonskih rešitev pomagati pacientom, sposobnim odločanja o sebi, ki neznosno trpijo brez upanja, da se bo to spremenilo. Po njegovih besedah koristi od zakona ne bi imeli le pacienti, temveč vsi, ki se bojijo nedostojanstvenega in trpečega življenja.

Poudaril je, da predlog ne uvaja prekinitve življenja namesto zdravljenja ali paliativne oskrbe, ki po njegovih besedah pri vseh pacientih ne more odpraviti neznosnega trpljenja. »Zakon je izraz zaupanja v etično integriteto delavcev v javnem zdravstvu,« je dejal. Vloga zdravnikov je po njegovih navedbah zmanjšana na najmanjšo možno mero, poleg tega daje zdravstvenim delavcem možnost uveljavitve ugovora vesti in daje prednost samousmrtitvi, ne evtanaziji.