Ljubljana – Stranka Desus je na predčasnih volitvah dosegla daleč najslabši rezultat, odkar jo vodi predsednik
Karl Erjavec. Takšno uvrstitev, dosegla je le slabih pet odstotkov glasov, so ji sicer dokaj natančno napovedale že predvolilne ankete. O usodi Erjavca, ki ni bil izvoljen za poslanca, bodo odločali organi stranke.
Sandra Hanžič
V zadnjem mesecu pred volitvami je Desus, da bi pridobil najštevilčnejše volivce, podpisal sporazum o oblikovanju levega bloka z ljubljanskim županom
Zoranom Jankovićem. Ta je, namesto da bi kandidiral, na volitvah javno podprl stranko upokojencev, saj s svojo Pozitivno Slovenijo, ni želel še dodatno drobiti glasov na levici.
Po 99,89 odstotka preštetih glasov - izidi so še neuradni - je stranka Desus dosegla 4,91 odstotka oziroma 43.129 glasov. Na predčasnih volitvah leta 2014 je prejela dvakrat večjo podporo - 10,18 odstotka oziroma 88.968 glasov.
Po besedah političnega analitika
Matevža Tomšiča s fakulteta za uporabne družbene študije, se stranki ta »španovija« z Jankovićem ni izplačala. Povezovanje z »v javnosti precej diskreditiranim in s škandali obremenjenim županom ne samo, da ni prinesla novih volivcev, ampak je od nje odgnala velik del njenih tradicionalnih privržencev,« razmišlja Tomšič. Zato je prepričan, da so se druge stranke levice pravilno odločile, da se bloku Janković-Erjavec niso pridružile.
Medtem politični komentator
Bogdan Biščak meni, da se je slab rezultat nakazoval že nekaj časa, saj je Erjavec vztrajno padal na javnomnenjskih lestvicah, njegov rejting pa je bil vedno gonilna sila strankinega uspeha
. »Ali je njegov zmanjšan ugled v javnosti posledica njegovih političnih napak – vztrajne grožnje z izstopom iz koalicije zaradi vztrajanja pri partikularnih interesih upokojencev – ali preprosto zato, ker se je izpela njegova na štosih zgrajena všečnost, je težko presoditi, ampak najbolj verjetno zaradi obojega,« dodaja.
Poskus z znanimi obrazi
Poleg s »štosi« svojega predsednika je stranka, da bi pritegnila čim več glasov, na svojo listo uvrstila nekatere znane obraze, med drugim popevkarja
Lada Leskovarja in nekdanjega košarkarja
Sašo Dončića in vodila intenzivno predvolilno kampanjo na družbenih omrežjih, zlasti na instagramu.
Minister že 14 let
Navkljub temu je bil včerajšnji izid za stranko tretji najslabši, odkar je bila leta 1996 prvič izvoljena v državni zbor in prejela pet mandatov. Na naslednjih dveh zaporednih volitvah je prejela po štiri sedeže, nato je vodenje stranke leta 2005 prevzel sedanji predsednik, takrat tudi obrambni minister
Erjavec. Na volitvah leta 2008 so postali četrta najmočnejša s sedmimi poslanskimi sedeži, Erjavec pa minister za okolje in prostor.
Med letoma 2011 in 2014 so zbrali šest mandatov, med 2014 in 2018 pa najboljši uspeh od ustanovitve stranke – deset mandatov. Ker je k njim iz tedanjega Zavezništva Alenke Bratušek prestopil
Peter Vilfan, so mandat zaključili z enajstimi poslanci in kot tretja najmočnejša stranka. Stranka je sodelovala v vseh vladah od leta 1997 do danes, z izjemo polletne Bajukove vlade leta 2000. V zadnjih treh vladah, pod vodstvom Janeza Janše, Alenke Bratušek in Mira Cerarja, je bil Erjavec zunanji minister.
Erjavec namiguje, da se bo vrnil še močnejši
Neuradni volilni izidi volitev kažejo, da tokrat ni bil izvoljen v državni zbor, za kar se je sicer potegoval v Tržiču, na zadnjih volitvah pa v Žalcu. V državni zbor so bili izvoljeni
Jurij Lep, Robert Polnar, poslanca
Ivan Hršak in
Franc Jurša (podpredsednik) in strankin generalni sekretar
Branko Simonovič.
Vidno razočarani Erjavec je rezultat pokomentiral z besedami, da tudi leta 2008 ni bil izvoljen v državni zbor, vendar je bil na naslednjih dveh volitvah še močnejši. Odhoda z vrha stranke za zdaj ni napovedal, dejal je le, da bodo o tem odločali organi stranke. Enako je dejal ob vprašanju, ali bodo v prihodnji vladi imeli ministra.
Komentarji