Bratuškova pred komisijo: Niti centimeter Luke Koper ne bo šel v tuje roke

Danes so se nadaljevala zaslišanja ministrskih kandidatov, ki jih je v DZ predložil predsednik vlade Marjan Šarec. Na včerajšnjem zaslišanju se je predstavilo šest kandidatov, danes pa jih bilo na vrsti še pet, med katerimi sta bila tudi predsednica koalicijske stranke Sab Alenka Bratušek, kandidat za ministra za zdravje Samo Fakin, ki je dobil zeleno luč odbora za zdravstvo ter Jure Leben, kandidat za ministra za okolje in prostor, ki ga je v vladno ekipo predlagala SMC.

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je z 11 glasovi za in štirimi proti predstavitev kandidatke za infrastrukturno ministrico Alenke Bratušek ocenil kot ustrezno. Bratuškova je sicer med prioritetnimi projekti izpostavila tretjo razvojno os, drugi tir med Divačo in Koprom, predor Karavanke in dopolnitev energetskega koncepta.

Bratuškova, ki je kandidatka za ministrico na predlog stranke SAB, je v predstavitvi na odboru DZ za infrastrukturo, okolje in prostor izpostavila, da se je kriza, ki je Slovenijo v primežu držala dolgih pet let, pustila sledi na infrastrukturi. Stanje se je v zadnjih letih izboljšalo, saj so se sredstva povečala, a Bratuškovo skrbi slaba realizacija predvidenih proračunskih sredstev.



»Realizacija letošnjega proračuna v prvem polletju nas ne more navdajati z velikim veseljem,« je pojasnila in dodala, je bila na infrastrukturnem ministrstvu realizacija v prvi polovici leta le 34-odstotna. »Prav tu vidim prvi izziv ministrice za infrastrukturo, če mi bo ta funkcija zaupana,« je dejala.

V Sloveniji imamo okoli 39.000 kilometrov cest in javnih poti, velika večina pa jih sodi pod lokalne skupnosti oz. občine. »Ta podatek pove, da je sodelovanje med lokalnimi skupnostmi in ministrstvom absolutno potrebno, ker imamo vsi isti cilj. To je boljša infrastruktura in večja varnost na njej,« je poudarila.

»Če govorimo o cestni infrastrukturi, za katero je odgovorna država, bo oz. je že prioriteta prihodnjega mandata tretja razvojna os, predor Karavanke in vsekakor nadaljevanje pospešene obnove in gradnje državnih cest,« je nadaljevala. Koalicija se je, kot je pojasnila, dogovorila, da višina sredstev, namenjenih gradnji in obnovi cestne in železniške infrastrukture v naslednjih štirih letih ostane vsaj na nivoju letošnjega leta. To je 620 milijonov evrov.

Glede predora Karavanke je dejala, da naj bi bila gradnja po načrtu ministrstva končana do leta 2024 »in zaenkrat še nimamo razlogov, da tem številkam in obljubam ne bi verjeli«.

Gradnja tretje razvojne osi pa bi se morala v skladu s protokolom, ki ga je podpisal minister Peter Gašperšič, začeti prihodnje leto, in sicer na odseku med Slovenj Gradcem in Velenjem. »Verjamem, da je minister preveril vse možnosti in bi se gradnja lahko začela. Dejstvo je, da je to cesta, ki jo ljudje na tem območju nujno potrebujejo,« je dejala.



Glede železniške infrastrukture je dejala, da imamo v državi 1200 kilometrov železniških prog, zadnjih nekaj let pa se v glavnem ukvarjamo s 27 kilometri proge Divača-Koper. »Res gre za absolutno zelo pomembno in prioritetno investicijo, ampak tudi ostali deli železniške infrastrukture potrebujejo prenovo,« je dodala.

Glede drugega tira sicer Bratuškova misli, »da še nikoli nismo bili tako blizu gradnji, kot smo danes«. Dotaknila se je tudi podjetja 2TDK. Po njeni oceni je z vidika vpliva gradnje na javne finance za državo ugodneje, da se ta investicija ne pelje neposredno skozi proračun. Glede sodelovanja zaledne države v projektu pa je izrazila prepričanje, »da bi lahko Slovenija ta infrastrukturni objekt zgradila sama«.

Na železnicah je sicer po oceni Bratuškove treba povečati nosilnost, prepustnost in tudi hitrost. Slednja se za tovorne vlake v Sloveniji giblje med 18 in 25 kilometrov na uro, za potniške vlake pa povprečno 50 kilometrov na uro. »Verjamem, da se vsi strinjamo, da je to absolutno prepočasi,« je dejala Bratuškova.

Cilj je tudi pospešiti prevoz tovora čez državo. »Da tovor prepotuje Slovenijo, tu največkrat govorimo o Luki Koper, od koder gre tovor v Avstrijo ali na Madžarsko, danes povprečno potrebuje 18 ur. Cilj bi bil, da ta tovor našo državo prevozi v osmih urah,« je izpostavila.

Dejala je tudi, da je Luka Koper izjemno pomembno podjetje za državo in »v primeru, da me boste podprli za ministrico, obljubim, da bo Luka Koper ostala slovenska, da niti centimetra ne bomo prodali tujcem. Pred desetletji smo izgubili Trst, Kopra če in dokler bom ministrica, ne bomo«.



S področja energetike pa mora biti po oceni Bratuškove cilj države čim višja samooskrba, samozadostnost, s konkurenčnimi viri in viri, ki so okolju prijazni. »To pomeni manj ogljikovega dioksida, dekarbonizacijo, povečati moramo delež energije iz obnovljivih virov in seveda še naprej povečevati energetsko učinkovitost,« je naštela.

Energetski koncept, ki je v javni obravnavi, po njeni oceni ni odgovoril na ključne izzive, ki državo čakajo v prihodnjih letih, zato ga bodo »absolutno v sodelovanju s stroko dopolnili«. Želi si, da bi bil energetski koncept sprejet prihodnje leto. Med ukrepi je napovedala tudi spremembo zakona o energetiki. Med drugim si želi vanj vnesti dopolnitev, ki se nanaša na spremembo, ki bo omogočala skupinske samooskrbe, t. i. energetske zadruge. Kar se tiče investicij, se je koalicija zavezala k pospešitvi gradenj hidroelektrarn na srednji Savi, kar tudi sama podpira. Hidroelektrarne na reki Muri pa se ne bodo gradile, je dejala.

Tudi Jure Leben dobil zeleno luč

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je predstavitev kandidata za ministra za okolje in prostor ocenil kot ustrezno. Tak sklep je podprlo 11 članov odbora, proti pa sta bila dva.

Leben, kandidat iz kvote SMC, je predstavitev svojega programa začel že zjutraj, a je predsednik odbora Rudi Medved (LMŠ) po treh urah razpravo prekinil. Odbor je z obravnavo te točke nadaljeval popoldne in s kandidatom razpravljal še približno dve uri.

V predstavitvi je Leben, ki je v vladi Mira Cerarja kot državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo bdel nad projektom drugega železniškega tira med Divačo in Koprom, obljubil sodelovanje z vsemi deležniki ter drugimi resorji. Prioritetno se namerava lotiti problema odpadne embalaže in sanacije degradiranih okolij.

Pod določenimi pogoji dopušča možnost vzpostavitve sežigalnice. »Treba je povedati, kaj bomo termično obdelali, kako bomo čistili pline, kako bomo spremljali izvajanje, moje mnenje pa je tudi, da bi tak objekt moral biti neprofiten,» je pojasnil.
Kot morebitne primerne objekte je izpostavil toplarni v Ljubljani in Mariboru ter sežigalnico v Celju. »K temu bomo pristopili takoj, ker bo to eden od mozaikov koncepta novega ravnanja z embalažo v Sloveniji,» je dejal v popoldanskem delu razprave s poslanci.

Po vprašanju poslanca SDS Zvoneta Černača se je dotaknil tudi problema vrhniškega Kemisa. »Kemis se je po mojem mnenju zgodil zato, ker se ni pravilno in učinkovito spremljalo izvajanje ukrepov okoljevarstvenega soglasja,» je dejal na podlagi javno dostopnih mu informacij.



»Izboljšati moramo kontrolo izvajanja zakonov,» je poudaril Leben in se zavzel za »prevetritev» dela inšpekcijskih služb. Glede nadaljnjega delovanja Kemisa pa je dejal, da »če bomo izboljšali kontrolo izvajanja okoljevarstvenih soglasij, lahko Kemis ostane tam, kjer je». Pred sprejemom končnega mnenja ministrstva pa se želi natančno seznaniti s procesi v Kemisu in govoriti tudi z lokalno skupnostjo.

Zavzema se tudi za gradnjo vetrnih elektrarn in povečanje fonda stanovanj, še posebej za mlade in mlade družine. Glede cilja iz koalicijske pogodbe, da se 0,4 odstotka BDP vlaga v stanovanjsko področje, je priznal, da bo to »velik izziv». Zato je spomnil na opcije vzpostavitve stanovanjskih zadrug, rabe kapacitet slabe banke ter druge možne rešitve. »Mislim, da bomo na koncu ugotovili, da celih 150 milijonov evrov ni treba dati iz proračuna,» je dejal.

Potencialov reke Mure Leben v skladu s koalicijsko pogodbo ne bi izkoriščal za energetske potrebe, torej za gradnjo hidroelektrarn. Nasprotno bi vodo iz reke uporabili za namakanje kmetijskih zemljišč. Leben je prepričan, da za to ne bi bilo potrebno postavljati namakalnih nasipov.

Napovedal je tudi večjo učinkovitost dela ministrstva in drugih služb, kot je državna agencija za okolje in inšpekcije. Ministrstvo je namreč servis za ljudi, je izpostavil. »Zaposleni na ministrstvu za okolje in prostor so pripravljeni delati in imajo znanje. A če želite, da ekipa dela, se mora trener z njo ukvarjati,» je še poudaril.

Boben, na katerega se bo tolklo

Na popoldanskem delu seje je nato sledila predstavitev kandidata za ministra brez resorja Petra Jožefa Česnika. Slednji je sicer trenutno poslanec Sab, pristojen pa bo za področje Slovencev v zamejstvu in po svetu. Ministrski kandidat Česnik je namreč dobil podporo komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu. Njegovo predstavitev je kot ustrezno podprlo šest članov komisije, dva sta bila proti.

Na predstavitvi so člani komisije s svojimi vprašanji ministrskemu kandidatu iz vrst Stranke Alenke Bratušek največ pozornosti namenili predvsem mlajšim generacijam Slovencev v zamejstvu in po svetu in temu, kako jih pritegniti za sodelovanje z matično domovino in ohranjanju slovenstva, ter še večjemu sodelovanju in povezovanju strokovnjakov slovenskih korenin iz tujine s Slovenijo. Slovensko srenjo slovenskega rodu je po besedah kandidata potrebno »vključiti v našo vprego«.

»Jaz bom boben, na katerega se bo tolklo,« je napovedal in še dejal, da so njegova vrata odprta za vse, tako zamejce kot Slovence po svetu.



73-letni Česnik, sicer avstralski Slovenec, je predstavitev začel s svojo osebno življenjsko zgodbo in dejal, da mu je predvsem tematika čezmorskih izseljencev »čustveno izredno blizu«. Menil je sicer, da je potrebno prednost nameniti predvsem zamejcem ter odpraviti administrativne ovire za tiste Slovence, ki se želijo vrniti iz tujine, kamor sodi tudi nostrifikacija njihove izobrazbe.

Glede vračanja Slovencev iz tujine je opozoril, da je potrebno tistim, ki se vrnejo, ob tem ponuditi tudi zaposlitev, šolanje in stanovanja. Po njegovem bo potreben premik tudi z mrtve točke, kar zadeva predstavnika slovenske narodne skupnosti v Italiji v italijanskem parlamentu.

Zavzel se je tudi za povezovanje med organizacijami v Sloveniji, ki se ukvarjajo z zamejci in izseljenci, tesno sodelovanje urada z drugimi ministrstvi, kot so ministrstvo za finance, izobraževanje, javno upravo, zunanje zadeve itd. Sam podpira tudi ureditev muzeja izseljenstva in načeloma, da bi imeli Slovenci iz tujine svojega predstavnika v državnem zboru, a je to po njegovih besedah predvsem v rokah samih poslancev. Tovrstni muzej bi sam postavil v Lendavo, ki je v bližini treh sosednjih držav Slovenije, sam pa bi najraje videl, da bi šlo za potujoči muzej. Kot je še dejal, je to ena od njegovih »tihih prioritet«, denar zanj pa bi poiskal pri sponzorjih.

Predsednica komisije Ljudmila Novak (NSi), ki je v preteklosti že vodila urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, je po Česnikovi predstavitvi dejala, da ministrski kandidat pozna področje in se vidi, da »ima rad Slovence in slovenstvo « ter izrazila prepričanje, da bo nalogo ministra zelo srčno opravljal. Hkrati je izrazila željo, da bi bil zelo strog in zahteven do vprašanj, ki niso rešena, še posebej kar zadeva slovensko avtohtono narodno skupnost v sosednjih državah, in jih naslovil tudi na ministra za zunanje zadeve oziroma pristojnega ministra. Že med predstavitvijo je Novakova dejala, da vse ne bo odvisno od ministra, a »kjer je volja, je tudi pot«.

Česnik je tretji ministrski kandidat od petih, ki so danes dobili zeleno luč v parlamentu. Čeprav v javnosti ni preveč znan, je že nekaj let dejaven v slovenski politiki. Bil je ustanovni član in podpredsednik leta 2007 ustanovljene stranke Zares, na listi te stranke je leta 2009 tudi neuspešno kandidiral za poslanca v Evropskem parlamentu.



Kandidat za kulturnega ministra na predlog SD Dejan Prešiček je bil prav tako potrjen. V svoji predstavitvi je izpostavil postopni dvig proračunskih sredstev namenjenih za kulturo na vsaj 0,5 odstotka BDP do leta 2020. Poleg tega je izpostavil, da se mu zdi pomanjkanje interesa in financiranja kulture v Sloveniji nedopustno. Med drugim se tako zavzema za pripravo novega Nacionalnega programa za kulturo pa tudi za to, da bo v vladno proceduro čim prej vložen predlog zakona o kulturnem evru. 

Zaslišanja preostalih petih kandidatov bodo v četrtek. Predsednik posameznega delovnega telesa pa mora v 48. urah po zaslišanju predsedniku DZ in predsedniku vlade poslati mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata.Predsednik vlade lahko nato v roku treh dni po prejemu mnenje predlog za kandidaturo umakne ter predloži novo kandidaturo.