Boljši časi za zapornice na Igu

Ig – Zaradi dotrajanosti in nefunkcionalnosti ižanskega gradu, v katerem deluje edini ženski zapor v državi, namerava pravosodno ministrstvo objekt temeljito prenoviti, v neposredni bližini pa zgraditi dodatne prostore za prestopnice.

Projekt Reševanje prostorske problematike zapora Ig teče po načrtih, čeprav je marca kazalo, da se bo namera države izjalovila, saj je zaradi nezadovoljstva dela ižanskih občinskih svetnikov župan Janez Cimperman osnutek prostorskega akta umaknil z dnevnega reda. Tega so nato svetniki sprejeli na izredni seji, sredi maja pa bodo predvidoma potrdili odlok o prostorskem redu občine Ig in tako prižgali zeleno luč za izvedbo prepotrebnega projekta.
 

V zadnjem desetletju  podvojeno število zapornic

Projektantska pogodba je podpisana, obnova gradu iz 15. stoletja in gradnja novega samostojnega objekta v sklopu ižanskega zavoda za prestajanje zaporne kazni bosta stekli prihodnje leto, leto zatem bo naložba predvidoma končana, je povedala Ksenja Lampe z uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Naložba bo stala dobrih 40 milijonov evrov. V zaporu bo lahko naenkrat 140 zapornic, torej se bo zmogljivost povečala za 37 oseb.

V zadnjem desetletju se je število zapornic v zavodu podvojilo. Lani je bilo v povprečju zaprtih 98 žensk na dan, trenutno jih je za rešetkami 86. Prezasedenost prostorov, pomanjkanje garderob in sanitarij, premalo delovnih prostorov za izvajanje del in nalog vplivajo tudi na delovne razmere zaposlenih, so pojasnili na pravosodnem ministrstvu.
 

Grad arhitekturno ni primeren za zapor

Ižanski grad je bil prvič omenjen leta 1369 in so ga imele do začetka 18. stoletja v lasti različne plemiške rodbine, dokler ni začel v njem delovati zasebni oratorij. Bil je tarča kmečkih uporov, ogrožali so ga Turki, med drugo svetovno vojno so v njem našli zatočišče italijanski karabinjerji in vaški stražarji, ob koncu vojne pa so ga partizani zažgali.

Grad arhitekturno ni primeren za celovito izvajanje kazni zapora, pripora in nadomestnega zapora. Zgradba je nefunkcionalna, z velikimi bivalnimi prostori, ki otežujejo ločeno namestitev zaprtih glede na kategorije in režime, objekti so dotrajani in energetsko neučinkoviti. Zavod nima ustreznih prostorov za posebne ciljne skupine, kot so matere z otroki, mladoletnice in obsojenke, ki so gibalno ovirane ali zaradi zdravstvenih razlogov potrebujejo posebno nego. Prav tako ne morejo omogočiti prostorov za obiske obsojenk, za preglede zaprtih oseb in obiskovalcev ter za preglede paketov, ki jih prejemajo zapornice. V obnovljenem gradu in novogradnji bodo zapornice in zaposleni dobili sodobne, varne in humane prostore, pravijo na upravi.


 

Zemljišče za dom ostarelih

Župan Cimperman je prepričan, da se krepko motijo tisti, ki bi radi kar čez noč ukinili zapor, saj je v gradu že 70 let in prav toliko časa bo zagotovo še na tem območju. »Zdaj moramo biti Ižanci pametni in iz tega projekta nekaj iztržiti,« je dejal Cimperman, pri čemer je imel v mislih 22.000 kvadratnih metrov zemljišč, ki jih namerava pravosodno ministrstvo prenesti v last in posest ižanske občine za načrtovano gradnjo doma za ostarele občane.

Po županovih besedah je ženski zapor za domačine povsem nemoteč. Spodnji objekt, v katerem so moški zaporniki, pa bodo po gradnji centralnega zapora na območju ljubljanske občine zaprli, pravosodno ministrstvo ga namerava nato prodati na javni dražbi za poslovne dejavnosti. »Če bi občina projekt ministrstva skušala preprečiti, bi zapornice kljub temu ostale v gradu, moški zapor bi potem preuredili v ženskega, česar pa si ne želimo,« je pojasnil Cimperman.