Ameriško sodišče Assangea obtožilo zarote z Manningovo, britansko pa kršitve pogojnega izpusta

Britanska policija je sporočila, da so danes po sedmih letih bivanja na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu aretirali ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea. Aretirali so ga na podlagi naloga, ki ga je sodišče izdalo 29. junija 2012, ker se tedaj ni udeležil tam predvidenega zaslišanja. Najprej so ga pripeljali na osrednjo policijsko postajo v Londonu, nato pa je nastopil tudi pred westminstrskim sodiščem.

Zagovornik Juliana Assangea je po poročanju The Associated Press pojasnil, da so ga aretirali na podlagi zahteve ZDA za izročitev kot tudi kršitev pogojev varščine v Veliki Britaniji. Metropolitanska policija je naknadno sporočila, da so ustanovitelja Wikileaksa aretirali tudi po nalogu ZDA. »Prijeli smo ga v imenu ameriških oblasti, potem ko je prispel na policijsko postajo,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Na podlagi obtožnice mu grozi pet let zapora

Iz ameriškega ministrstva za pravosodje so nato potrdili, da so izdali zahtevo za izročitev Assangea, in sicer »v povezavi z obtožbo za državno zaroto, ko se je strinjal oziroma sodeloval pri vdoru v zaupne računalnike ameriške vlade«. V izjavi so navedli sodne dokumente, ki so zdaj odprti za javnost, in iz katerih je razvidno, da ga obtožujejo za domnevno vpletenost v enega največjih groženj pri izdaji tajnih podatkov v zgodovini Združenih držav Amerike«. Tako je obtožen zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, in sicer da ji je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije. Kot je v sporočilu za javnost zapisalo ministrstvo, Assangeu na podlagi te obtožnice grozi pet let zapora. Medtem pa je sodišče v Londonu Assangea spoznalo za krivega kršitve pogojnega izpusta, za kar mu grozi do 12 mesecev zapora, v času sojenja pa bo moral ostati v priporu.





Manningovo, nekdanjo ameriški vojaško obveščevalko, so leta 2010 še kot vojaka Bradleyja Manninga aretirali v Iraku, in sicer zaradi predaje 700 tisoč zaupnih dokumentov State Departmenta in Pentagona WikiLeaksu. Najprej je bila obsojena na 35 let zaporne kazni, a jih je odslužila le sedem, saj ji je takratni predsednik Barack Obama tik pred koncem mandata znižal kazen. Leta 2017 je tako lahko zapustila vojaški zapor Fort Leavenworth v Kansasu.



Policija je nalog izvršila po tem, ko mu je Ekvador odvzel azil in ekvadorsko državljanstvo, ki ga je dobil leta 2017. Kot je po današnji novinarski konferenci pojasnila ekvadorska notranja ministrica Maria Paula Romo, je bilo namreč v zvezi s temi dokumenti najdenih več nepravilnosti. Ekvadorski zunanji minister José Valencia je kasneje pred ekvadorskim parlamentom naštel devet razlogov, zakaj so Assangeu odvzeli azil. Med drugim je poudaril njegovo vmešavanje v odnose med Ekvadorjem in drugimi državami ter »prenašanje njegovega nesramnega obnašanja skoraj sedem let«. 47-letni žvižgač se je po besedah zunanjega ministra obnašal neprimerno in se grdo obnašal oziroma celo grozil osebju, namesto, da bi izkazal hvaležnost za azil. Poleg tega pa je poudaril več nekonsistentnosti v zvezi s financiranjem njegovega državljanstva.

Wikileaks pa je ob aretaciji sporočil, da Assange ni »odkorakal« z ambasade, ampak je ekvadorski veleposlanik britansko policijo povabil v prostore, kjer so ga takoj aretirali. Poudarjajo, da je bil odvzem azila žvižgaču nezakonit in da gre pri tem za kršitev mednarodnega prava. Da bi Assangea lahko izgnali z ekvadorskega veleposlaništva v Londonu, je pred enim tednom tvitnil že Wikileaks, a so v Ekvadorju navedbe organizacije zanikali, češ da gre za govorice, ki jih ni mogoče potrditi z nobenim dokumentom.

Kristinn Hrafnsson, odgovorni urednik WikiLeaksa in odvetnica Jennifer Robinson. FOTO: Hannah Mckay/Reuters

Glavni urednik WikiLeaksa Kristinn Hrafnsson je v izjavi pred westminstrskim sodiščem dejal, da je Assangeova aretacija nezaslišana, škandalozna in da gre za resen napad na svobodo medijev in mora biti kot tak tudi razumljen. »Vsakdo, ki si želi svobodnih medijev, mora razmisliti o posledicah tega primera. Če ga bodo predali ZDA, noben novinar ne bo varen. To se mora ustaviti. To se mora končati.«

Predsednik Ekvadorja Lenín Moreno je v videonagovoru povedal, da so Assangeu odvzeli azil zaradi ponavljajočih se kršitev mednarodnih konvencij in dnevnih protokolov. Med drugim je Moreno poudaril, da se je žvižgač kljub zahtevi, naj tega ne počne, vmešal v notranje zadeve drugih držav. Nazadnje je menda to storil januarja 2019, ko je Wikileaks objavil vatikanske dokumente. Moreno pri tem Assangea obtožuje, da je namestil motilce signala, blokiral varnostne kamere v ambasadi in dostopal do dokumentov ambasade brez dovoljenja.



Lenín Moreno je pojasnil še, da je od Velike Britanije zahteval zagotovila, da Assangea ne bodo predali državi, kjer bi lahko bil podvržen mučenju ali smrtni kazni. Britanski notranji minister Sajid Javid je ob potrditvi aretacije na družbenem omrežju poudaril, da ni nihče nad zakonom. Ekvadorju se je zahvalil za sodelovanje.



Assangeu, ki je odgovoren za objavo zaupnih depeš ameriških diplomatov leta 2010, bi lahko grozila tudi predaja ameriškim oblastem, kjer bi se moral soočiti z več obtožbami. Sicer ni znano, česa vsega je obtožen, a so v ZDA že večkrat nakazali, da bi ga lahko obtožili veleizdaje.

Assange se je po objavi zaupnih depeš ameriških diplomatov in drugih zaupnih ameriških dokumentov zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu leta 2012, da bi se tako izognil morebitni izročitvi ZDA. Formalno se je poskušal izogniti izročitvi na Švedsko zaradi obtožb posilstva, ki so bile lani umaknjene, a ga Britanci še vedno hočejo prijeti, ker se je menda izogibal britanskemu pravosodju.

Na aretacijo se je že odzval tudi ameriški žvižgač Edward Snowden, ki je svetovni javnosti razkril tajno delovanje ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA). »Podobe ekvadorskega veleposlanika, ki povabi britansko policijo v prostore veleposlaništva, da so iz zgradbe zvlekli založnika – hočete ali ne –, nagrajenega za dosežke v novinarstvu, bodo končale v zgodovinskih knjigah. Kritiki Assangea lahko navijajo, a gre za temen trenutek za svobodo medijev.«

Ostri odzivi prihajajo tudi iz Rusije, ki je Snowdnu ponudila azil. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je po poročanju AFP v odzivu na facebooku zapisala, da »roka 'demokracije' davi svobodo«. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je izrazil upanje, da bodo v Veliki Britaniji spoštovali Assangeeve pravice. Novinarskemu vprašanju, ali je Rusija Assangeu pripravljena nuditi zatočišče, se je Peskov izognil.