Koga bo zanimala izobrazba volivcev čez leto in pol, ko bo zmagal Janša?

Po tistem, ko sta komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš prejšnji teden ocenila delne volilne rezultate v ZDA, sta se jih tokrat lotila v drobovje. Markešu se ne zdi »logično«, da je imela med ženskami višjo podporo Kamala Harris. Zakaj ne? »Ker ni šlo po spolu, temveč po vsebini,« odgovarja, »analize volitev so šle v dve smeri: ene so bile preproste, druge manipulacijske. Demokrati so povedali, da je Elon Musk manipuliral z omrežjem X in z algoritmi, a to je bilo premalo.«

Markeš spomni na komentar Bernieja Sandersa, ki je dejal, da so demokrati v ZDA izdali delavski razred oziroma človeka, katerega mladež zasluži tedensko realno manj kot pred 50 leti. Zato ima mladina manj perspektiv kot njeni starši. V nadaljevanju pa spomni tudi na glasbeni spot na podlagi Trumpovega nagovora v predvolilni kampanji, ki nagovarja Američane, da prihaja sovražnik, ki je tako zloben, da se prehranjuje z ljubljenčki ljudi oziroma so tako lačni, da morajo jesti pse in mačke.

»Trump je v vseh smereh vstopil v realne odnose, medtem ko so demokrati akademizirali,« komentira ameriške volitve Markeš. Zato je nekdanji volivec demokratov po njegovem nezavedno prestopil na stran Trumpa. Podivjal je tudi bitcoin, poudari Markeš in se v nadaljevanju dotakne najnovejše knjige nekdanjega grškega finančnega ministra Yanisa Varoufakisa, kapitalskega lobija v ZDA, ki je nekoč obvladoval dolarsko menjavo – vezanost dolarja na zlato –, ter v tem kontekstu tudi »osnov vzdrževanja vojne v Ukrajini, morda celo v Palestini v razmerju do Irana in do Kitajske«. Gre za »absolutno revzpostavitev popolne dominacije ameriške dolarske logike nad vsem svetom«, ocenjuje Markeš.

Za to, da so ZDA prisilile Kitajsko, da je ta sodelovala z njihovim kapitalskim načrtom, so jo, dodaja, postavile v odvisnost z blagovno menjavo, za kar so Kitajci lahko kupovali nepremičnine po vsem svetu; je pa hkrati nekdo plačal ceno za to, da se je kapitalski logiki račun izšel: in to je bil delavski razred ZDA, ki je obubožal. In to je po Markešu tudi aktualna volilna baza, ki mora opravljati dve službi, da preživi družino ...

Manj izobraženi so volili Trumpa – a komu mar?

Kot ugotavlja Žerdin, so volivci Kamale Harris tudi bolj izobraženi kot Trumpovi. »Ali nas bo izobrazba volivcev zanimala tudi čez leto in pol, ko bo pri nas zmagal Janša?« se je odzval Markeš, rekoč: »Jasno je, da Robert Golob vleče višjo izobrazbeno strukturo, Janša pa večjo množico – in bo spet zmagal.«

Edina razlika je, da bo Trump v letu in pol naredil že kopico neumnosti, je prepričan Markeš. Njegova napoved Trumpovih neumnosti se glasi: »Najprej bo dovolil, da bo Izrael priključil Zahodni breg. Ne bo popuščal. Izkazalo se bo, da Biden ni bil za polovico Trumpa. Judovski lobi bo še naprej stiskal.«

Judovska skupnost v ZDA je dvotretjinsko glasovala za demokrate, je omenil Žerdin in spomnil, da je nastanjena v liberalnodemokratskem New Yorku. Za Markeša je ta skupnost tudi bolj prosvetljena, kot je drugje v svetu in je ob Trumpovi zmagi odpirala šampanjec – a zgolj zaradi predstave, doda.

Trump na steroidih?

Žerdina pa zanima tudi »Trump na steroidih«, o čemer Markeš meni: »Trump je bil nekoč bolj radikalen, ima pa zdaj toliko bolj usodne najave.« Evropa bo morala zato zdaj najprej zagnati scenarij B, meni Markeš. Žerdin pa, da je bil prvi evropski dogodek po Trumpovi zmagi razpad nemške vlade.

»Evropa je prosto po Varoufakisu brezpredmetna,« ga opomni Markeš in pojasni: »Nima niti enega oblakovnega velesistema, imata pa ga ZDA in Kitajska. Če slednja poveže vse svoje oblakovne in kriptosisteme, lahko premaga ZDA.« Od tod zaostrovanje odnosov s Kitajsko, ki se tudi sama boji lastnega oblakovnega kapitalizma, kot zatrdi Markeš.

Dobre plati Evrope

Pa vendar je Evropa tudi v čem dobra. Žerdin omeni največjo evropsko digitalno firmo Spotify, na Nizozemskem znajo delati mikroprocesorje, »potem pa je že konec«. Po Markešu ima Evropa edino prednost v »razsvetljenski zgodovini: v borbi za individualizem in človekove pravice, v delavskih, socialnih vprašanjih ...« Kulturni kapital je tisti, na podlagi katerega lahko Evropa zadrži »neke pozicije do naslednje rešitve«, meni.

Z Žerdinom sta se za konec dotaknila še »nogometnih huliganov« v Amsterdamu, evropske »servilnosti« do Netanjahuja, »visokih besed« o antisemitizmu, v zvezi s čimer Žerdin ugotavlja, da »Evropa nima več razsvetljenstva«, sicer bi razumela, da »ni razsvetljenstvo, če se organizirajo taksisti in nekaj huliganov v tem 'ravsu' konča v kanalu«.

»Jaz pa upam, da Evropa kot celota ne bo končala v kanalu,« zaključi Markeš.