Ris(anka) s srečnim koncem: Goru je oče Male, mladičke risinje Teje

Kar smo potiho upali in pričakovali, so potrdile tudi genetske analize. Ris Goru, ki je bil v Slovenijo iz rodne Romunije preseljen lani spomladi, je oče naraščaja risinje Teje z Male gore. Mladička je dobila ime Mala, januarja letos so ji strokovnjaki nadeli telemetrično ovratnico, s katero bodo tako kot pri Goruju in Teji spremljali njeno gibanje.

Populacija risa, ki si jo med drugim delita Slovenija in Hrvaška, je trenutno zelo majhna in izolirana, njeni osebki pa so zelo sorodni, zaradi česar ji grozi izumrtje. Stopnjo sorodnosti bodo v okviru projekta Life Lynx znižali z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene (karpatske) populacije. Prva od 14 risov, ki jih nameravajo vključiti v populacijo v Sloveniji in na Hrvaškem, sta bila risa Goru in Doru iz Romunije.

V Romuniji letos ujeli že tri rise

V letošnjem letu so sodelavci iz nevladne organizacije ACDB, partnerji projekta Life Lynx iz Romunije, ujeli že tri rise, ki bodo preseljeni v Dinaride. Dva bosta doseljena v dinarske gozdove v Sloveniji, eden pa na Hrvaško, na območje narodnega parka Paklenica na Velebitu. Rok Černe z zavoda za gozdove, koordinator projekta Life Lynx, je povedal, da sta obe karanteni v Sloveniji pripravljeni za sprejem novih dveh risov. Risa bodo prepeljali v Slovenijo, ko bodo znani rezultati vseh veterinarskih preiskav in bo urejena vsa potrebna dokumentacija. 

Za uspeh doselitve je ključno, da se geni doseljenih risov vključijo v populacijo. S pomočjo telemetričnih podatkov, fotografij s fotopasti in genetskih analiz so potrdili, da se je to že zgodilo. Zabeležen je prvi potomec risa Goruja, risinja Mala. Goruja so aprila lani pripeljali iz Romunije v Slovenijo, 15. maja so ga lovci in projektni sodelavci izpustili iz prilagoditvene obore v Loškem Potoku. Po izpustu je zelo kmalu prišel na območje teritorija risinje Teje na Mali gori pri Ribnici.

Njuno srečanje so opazili s pomočjo telemetričnih ovratnic, ki jih nosita oba risa. Parjenje se je zgodilo v obdobju njunega druženja v prvem tednu junija, ko samice evrazijskega risa sicer navadno že kotijo, Teja pa je mladiča skotila avgusta. 


 

Mala, ker je manjša od običajnih risjih mladičev 

Risinjo Malo so sodelavci projekta z oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani januarja opremili s telemetrično ovratnico. »Risinji Mali smo nadeli telemetrično ovratnico, da bomo lahko spremljali njeno gibanje po tem, ko se bo ločila od svoje matere,« je povedal dr. Hubert Potočnik. 

Ker je Mala manjša, kot so običajno risi v tem času, ima tudi manjše možnosti za preživetje, ko jo bo mati zapustila. Telemetrična ovratnica bo tudi omogočila, da bodo projektni sodelavci po potrebi lahko Mali s hranjenjem pomagali preživeti kritične mesece do popolne osamosvojitve.

S potrditvijo Gorujevega »očetovstva« so strokovnjaki dokazali začetek vključevanja dednine novodoseljenih karpatskih risov v genetsko osiromašeno dinarsko populacijo. To je ključno za reševanje težav, povezanih s parjenjem v sorodstvu v dinarsko-alpski populaciji risa in bo pripomoglo k preprečevanju njenega izumrtja, so zapisali v projektni skupini Life Lynx.