Objavili so osnutek energijske in podnebne prihodnosti

Ljubljana – Do leta 2030 moramo v sektorju, ki ni vključen v trgovanje, zmanjšati emisije za 15 odstotkov, poleg tega pa doseči 27-odstotni delež obnovljivih virov energije. To so poudarki dopolnjenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta  (NEPN), ki ga je pripravil konzorcij ustanov pod vodstvom Instituta Jožef Stefan.

»Gre za pomemben akcijsko-strateški dokument, s katerim si bo Slovenija določila nacionalne energetske in podnebne cilje ter politike in ukrepe do 2030 in s pogledom do 2040,« sporočajo iz ministrstva za infrastrukturo. Načrt je pomemben tudi zato, ker bo država lahko črpala evropski denar le za predvidene ukrepe.



»Podnebne spremembe čutimo vsi in zavedamo se, da je v boju proti negativnim posledicam podnebnih sprememb pomembno sodelovanje na nacionalni, evropski in svetovni ravni. V EU smo prišli do spoznanja o nujnosti usklajenega ravnanja in si postavili tudi skupne energetske in podnebne cilje na ravni EU, to so cilji, ki jih mora doseči EU do leta 2030 kot celota. Na podlagi tega si države članice ob upoštevanju relevantnih nacionalnih okoliščin določijo nacionalne prispevke in cilje, ki se morajo sešteti v sprejete skupne cilje na ravni EU. Vse države članice EU bodo tako pripravile svoj NEPN, s katerimi bodo v obdobju do 2030 (in s pogledom do 2040) določile nacionalne prispevke in cilje ter politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije, razogljičenju, energetski učinkovitosti, energetski varnosti, notranjem trgu z energijo ter raziskavah, inovacijah in konkurenčnosti,« pojasnjujejo na MZI.

Največja težava promet

V Sloveniji imamo že določen cilj, da bomo do leta 2030 zmanjšali emisije toplogrednih plinov v sektorju ne-ETS (promet, kmetijstvo, odpadki, storitve, gospodinjstva in stavbe) za 15 odstotkov glede na leto 2005, obenem pa je v dopolnjenem osnutku NEPN predlagan cilj, da bomo do leta 2030 dosegli vsaj 27-odsotni delež obnovljivih virov energije. V obdobju do 2030 naj bi energetsko učinkovitost v primerjavi z letom 2007 izboljšali za vsaj 32,5 odstotka. Kot dodajajo na MZI, si moramo prizadevati tudi za zagotavljanje zanesljive in konkurenčne preskrbe z energijo, z upoštevanjem razogljičenja proizvodnje električne energije in zmanjševanja odvisnosti od uvoza.



Za uresničevanje nacionalnih prispevkov in ciljev so v dopolnjenem osnutku NEPN pripravljeni različni scenariji, ki predstavljajo izhodišče za celovito presojo vplivov NEPN na okolje. Največje težave bo imela Slovenija s prometom, saj projekcije kažejo nadaljnjo rast osebnega in tovornega prometa do leta 2030. »Dodatne izzive vidimo tudi pri nadaljnjem uvajanju obnovljivih virov energije, predvsem z vidika njihovega umeščanja v prostor,« pravijo na MZI.



V naslednjem koraku priprave NEPN bo pripravljen osnutek okoljskega poročila, čemur bo sledil končni izbor scenarija in ciljev ter podrobnejše usklajevanje ukrepov ter izdelava makroekonomske ocene učinkov. Doseganje postavljenih energetskih in podnebnih ciljev bo ena osrednjih prioritet Slovenije do leta 2030, saj bo to bistveno vplivalo na kakovost življenja vsakega od nas.

Predstavitev v petek

Dopolnjeni osnutek NEPN je objavljen na spletni strani NEPN, zainteresirani deležniki in javnost se poleg tega lahko 6. septembra ob 11. uri oglasijo na Institutu Jožef Stefan, kjer bo potekala javna predstavitev dopolnjenega osnutka NEPN. Osnutek okoljske presoje NEPN pa bodo predstavili 11. in 12. septembra na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, na Masarykovi cesti 16 v Ljubljani. Predstavitvi se bosta začeli ob 9.30. Na eno od teh predstavitev se je treba prijaviti do 9. septembra na naslov marko.cerar@gov.si.