Nevarni odpadki na varnem le še nekaj mesecev

Predstavniki podjetij, ki imajo dovoljenje za obdelavo nevarnih odpadkov, so na sestanku pri ministru za okolje Simonu Zajcu povedali, da lahko dodatno sprejmejo od 14.000 do 15.000 ton nevarnih odpadkov. Dolgoročno pa bomo morali v Sloveniji razmišljati o lastni zanesljivi rešitvi za njihovo odstranitev.

Razmere po odločbi gradbene inšpekcije, ki je prepovedala delovanje Kemisa v nezakonito zgrajenih objektih, je mogoče obvladovati še nekaj mesecev, so ministru Zajcu povedali predstavniki podjetij, nato se bodo nevarni odpadki začeli kopičiti, kot so se po požaru v vrhniškem podjetju 15. maja 2017. Vsa podjetja so izpostavila, da je Slovenija glede odstranjevanja nevarnih odpadkov preveč odvisna od tujine. Tam so se razmere v zadnjem obdobju zelo spremenile, saj imajo sežigalnice precej zapolnjene zmogljivosti, poleg tega dajejo prednost domačim nevarnim odpadkom. »Aktivnosti glede sežigalnic bo treba pospešiti,« je prikimal minister Zajc in dodal, da bo treba intenzivirati predvsem pogovore z občinami, ki jim je ministrstvo poslalo poizvedbo glede sprejemljivosti teh obratov.

Na vprašanje, ali bi v Sloveniji gradili nove sežigalnice, ali širili zmogljivosti obstoječih, je Zajc dejal, da glede na analizo, ki je bila opravljena leta 2016, razmišljajo v smeri nadgraditve zmogljivosti obstoječih objektov. Okoljevarstveno dovoljenje za sežig odpadkov pri nas ima pet upravljavcev za šest naprav: Albaugh iz Rač, Energetika Celje, Lek (v Lendavi in Mengšu), Salonit Anhovo in Vipap Videm Krško.



Kemis, ki od 8. avgusta ne sme več prevzemati nevarnih odpadkov, skladiščene pa mora odstraniti, se je na okoljsko ministrstvo pritožil zoper odločitev gradbene inšpekcije, hkrati pa je inšpekcijo zaprosil za odlog odločbe o odstranitvi objektov, kar bi mu omogočilo začasno delovanje. Zajc je zagotovil, da bosta ministrstvo in gradbena inšpekcija pritožbo in prošnjo obravnavala prednostno. O prošnji za odlog rušenja objektov naj bi bilo odločeno v nekaj dnevih, ministrstvo pa ima za odgovor na pritožbo dva tedna časa, pri čemer mora biti z odločitvami seznanjena tudi občina Vrhnika kot stranska udeleženka v postopku odločanja inšpekcije o sanaciji objektov po požaru.

Minister je naročil tudi revizijo inšpekcijskega nadzora, saj želi ugotoviti, zakaj je gradbena inšpekcija postopek dolgo vodila v eno smer – smer, ki je Kemisu omogočala, da lahko sanira brez gradbenega dovoljenja –, zatem pa se je zgodil obrat


 

Kmalu težave

Vrhniško podjetje je pred požarom na leto poskrbelo za 36.000 ton nevarnih odpadkov, slabo četrtino vseh, ki nastanejo v Sloveniji. Trenutno prihodke ustvarja le še z organiziranjem prevoza odpadkov od povzročitelja do odstranjevalca, kar je počel tudi med leto in pol trajajočo popožarno sanacijo. Z nekaj naročniki ima še vedno veljavna dovoljenja za prevzem odpadkov, vendar se to tako za Kemis kot za naročnike ne izplača, pove direktor Boštjan Šimenc.

Kot prvo podjetje, ki se bo zaradi prepovedi Kemisovega prevzemanja nevarnih odpadkov znašlo v težavah, Šimenc navaja Helios. Ta naj bi že presegel svoje skladiščne zmogljivosti za nevarne odpadke in začel iskati rezervne scenarije. V nasprotnem primeru bo primoran zmanjšati proizvodnjo.

Razmere pri komunalnih podjetjih za zdaj še niso problematične, je bilo slišati Zajca, a Šimenc opozarja, da kmalu bodo, saj imajo majhne skladiščne zmogljivosti.
 

Omejitev proizvodnje

Kemis ima pri sežigalnicah in drugih odstranjevalcih v tujini zakupljene zmogljivosti za 30.000 ton odpadkov na leto, v 90 odstotkih gre za nevarne. Če se bodo postopki zavlekli, bo zakupljene kvote izgubil. Lastnik, skupina Gorenje, podjetje za zdaj »100-odstotno podpira«, a ga ne bo več, če bo šlo v stečaj, pravi Šimenc, ki je glede usode podjetja pesimističen. »Kemis do legalizacije objektov ne sme poslovati, pridobitev gradbenega dovoljenja traja dve ali tri leta, do takrat Kemisa več ne bo.« 

Edini delujoči center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji je Saubermacher v Kidričevem. Dovoljenje ima za okoli 50.000 ton, sprejelo pa bi jih lahko več, a ne čez noč, saj bi bilo treba prej urediti ustrezne pogodbene prevzeme. V tujini imajo iste prevzemnike nevarnih odpadkov kot Kemis, zato menijo, »da bi z ustreznim dogovorom te količine in njihov odvoz ustrezno prevzeli in razširili«.

Med Kemisom in Saubermacherjem je bila »vedno določena napetost, konkurenca in obvladovanje cen. Zdaj Kemisa ne bo več, kot pred dvema letoma, in cene bodo zrasle,« pravi Sebastijan Zupanc, direktor komunalne zbornice na GZS. A zgolj višja cena ni tako velika težava, Zupanc se boji, da bodo nevarni odpadki ostajali. Pred dvema letoma so nekatera podjetja morala omejiti proizvodnjo.

»Magno smo na široko vabili v Slovenijo. A tam bodo tudi nastajali nevarni odpadki, ne v Avstriji, v Mariboru, in mi jih bomo morali spraviti iz države. Če ne znamo poskrbeti za odpadke, ne moremo vabiti nobenih novih investitorjev,« opozarja Zupanc.

Vsako podjetje posebej nevarnih odpadkov ne more izvažati. Premiki so natančno določeni, v Avstriji jih ne smejo začasno zbirati. Sežigalnice imajo pogodbe za 50.000 ton, ne za 500 kilogramov ali sedem ton. »Zato sta nastala Kemis in Saubermacher. Za majhne količine so postopki predolgi, prezapleteni in predragi,« pojasni Zupanc in doda, da enako velja tudi za komunalna podjetja.